Kurilno olje se bo dražilo

Na mednarodni konferenci o naložbah in trgu električne energije, ki poteka še danes, začela pa se je včeraj v Mariboru in je že peta po vrsti, je bilo zanimivo uvodno razmišljanje generalnega direktorja direktorata za energijo Janeza Kopača. Napovedal je prispevek za učinkovito rabo energije, s katerim se bo povečala cena kurilnega olja, ki se bo v prihodnjih letih povsem izenačila s ceno pogonskega goriva na bencinskih servisih. Zato je napovedal, da se bo kurilno olje čez leta poslovilo kot kurivo za ogrevanje.Do leta 2020 namreč moramo zagotoviti 25 odstotkov električne energije iz obnovljivih virov, zdaj je zagotavljamo okoli 16 odstotkov, po mnenju Aleksandra Svetelška, predsednika uprave Petrola, pa 13 odstotkov. Kopač je napovedal, da bo letos sprejeta direktiva Evropske unije o energetski učinkovitosti zgradb. Stavbe bodo morale po letu 2021 dosegati v energetskem pogledu pozitivno ničlo, zato je napovedal na tisoče majhnih elektrarn, kar bo spremenilo podobo naše dežele.

Pri umeščanju elektroenergetskih objektov v prostor čaka državo veliko dela, vendar nam po mnenju generalnega direktorja direktorata za energijo Janeza Kopača manjka pogum

Na mednarodni konferenci o naložbah in trgu električne energije, ki poteka še danes, začela pa se je včeraj v Mariboru in je že peta po vrsti, je bilo zanimivo uvodno razmišljanje generalnega direktorja direktorata za energijo Janeza Kopača. Napovedal je prispevek za učinkovito rabo energije, s katerim se bo povečala cena kurilnega olja, ki se bo v prihodnjih letih povsem izenačila s ceno pogonskega goriva na bencinskih servisih. Zato je napovedal, da se bo kurilno olje čez leta poslovilo kot kurivo za ogrevanje.

Ko je pohvalil organizacijo mednarodne konference Energetika 09 v teh ekonomsko negotovih časih, je zanj zanimiva predvsem mednarodna razsežnost konference, saj je med 150 udeleženci veliko predstavnikov iz tujine. Prav ta mednarodna razsežnost in tuje izkušnje velikokrat prispevajo k boljši razjasnitvi razmer, kar je mogoče slišati v stereotehniki, kot se je slikovito izrazil. Sicer pa je že na začetku rekel, da nima velikih zgodb in sporočil. Pomen je dal razmišljanju o malih zgodbah na energetskem področju, kjer je poudaril, da se bo treba poleg nekaj načrtovanih večjih naložb (drugi blok jedrske elektrarne, blok 6 v šoštanjski termoelektrarni, plinska elektrarna v Kidričevem) ukvarjati s tisoči majhnih objektov. Kopač je dejal, da vlada ne želi odločati o posameznih naložbah v energetiko, kajti odločitve o naložbah morajo sprejeti vodstva. Če pa bodo naložbe donosne, jih bo vlada podprla. Poudaril pa je, da državo čaka pomembna naloga, umeščanje energetskih objektov v prostor, kjer pa je poudaril, da nam pri umeščanju v prostor manjka pogum.

Do leta 2020 namreč moramo zagotoviti 25 odstotkov električne energije iz obnovljivih virov, zdaj je zagotavljamo okoli 16 odstotkov, po mnenju Aleksandra Svetelška, predsednika uprave Petrola, pa 13 odstotkov. Kopač je napovedal, da bo letos sprejeta direktiva Evropske unije o energetski učinkovitosti zgradb. Stavbe bodo morale po letu 2021 dosegati v energetskem pogledu pozitivno ničlo, zato je napovedal na tisoče majhnih elektrarn, kar bo spremenilo podobo naše dežele. Prav na to pa je opozoril drugi uvodničar Svetelšek, ki je okrog dva meseca predsednik uprave Petrola. Zavzel se je, da z množico sončnih elektrarn ne smemo spremeniti podobe Slovenije kot mikavne turistične dežele. Lepa pokrajina nam je v ponos, je rekel, zato je treba po njegovem postaviti jasna stališča, kam lahko umeščamo sončne elektrarne. Predsednik uprave Petrola je povedal, da želijo biti največji trgovec z energijo v jugovzhodni Evropi in da so sposobni ponuditi tudi druge vrste energije.

Tomaž Orešič iz skupine EFT, sicer pa predsedujoči konference, je predstavil razmere na energetskem trgu jugovzhodne Evrope, kjer na prebivalca porabijo polovico manj energije kot v državah Evropske unije. Za naložbe, ki se izvajajo v teh državah, je dejal, da jih bo okoli 60 odstotkov zamujalo z dokončno izvedbo. Sicer pa je menil, da sedanje razmere na energetskih trgih v Evropi spreminjajo znana pravila igre. Veliko premalo je argumentiranih poudarkov o izjemnem pomenu nadaljevanja zadanega investicijskega cikla za celotno jugovzhodno Evropo. Dolgoročne lahko posledice krize odsevajo v težavah pri oskrbi z energijo in naraščajočimi cenami električne energije. Za celovit vpogled in o odgovorih na ključna vprašanja o energetski prihodnosti regije pa bodo še danes razmišljali domači in tuji strokovnjaki, ko sklenejo dvodnevno mednarodno konferenco v hotelu Habakuk v Mariboru.


Vir: http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2009110505483494


Več iz teme:

POVEZANI ČLANKI