Do konca leta bodo objavili cilje razvoja energetskih trgov do leta 2050, je napovedala Inge Bernaerts, vodja oddelka za električno energijo in plin evropske komisije
So pravila s področja energetike, ki jih določa Evropska unija, prestroga ali pa gre za krivdo tistih držav, ki jih še niso vnesla v svojo zakonodajo, je vprašal Tomaž Orešič, organizator in voditelj Energije11, že 7. mednarodne konference o distribuciji, prenosu in trgu električne energije, ki jo bodo sklenili danes po včerajšnjem začetku v hotelu Habakuk v Mariboru. Vprašanje je bilo namenjeno Ingi Bernaerts, vodji oddelka za električno energijo in plin evropske komisije, potem ko je nekaj nad sto udeležencem predstavila energetsko politiko Evropske unije in napovedala, da bodo do konca tega leta objavili cilje razvoja energetskih trgov do leta 2050.
Obotavljanje pri tretjem svežnju
Orešičevo vprašanje se je nanašalo na tisti del njenega uvoda, ko je govorila o treh svežnjih s področja energetike, ki so jih posredovali od leta 1999. Kar zadeva navodila iz tretjega svežnja, jih v svojo zakonodajo, ko gre za plin, še ni vneslo 18 članic, s področja elektrike pa jih v svoje zakone ni pretopilo sedem od 27 držav članic EU. Kje so razlogi, da tega še niso storili, so začeli preučevati od septembra letos, torej šest mesecev po dejanskem roku za uveljavitev. Vodja tega oddelka evropske komisije je povedala, da razume težave in predvolilni čas, posebno pa težave z vlado v Belgiji, saj jim je še ni uspelo sestaviti, vendar bi morali to obveznost vzeti za prednostno nalogo, zato ni pravih opravičil. Evropsko zakonodajo je treba vnesti v nacionalno, je bila povsem jasna. Tam, kjer se predvideva sprememba vlad, pa bi bilo treba do njihovega prihoda opraviti kar največ, da bi potem lažje steklo njeno delo, je svetovala…
