Naš planet je fizično omejen, pa naj gre za količino pitne vode, čistega zraka, nafte ali za kmetijske površine. Za časa Rimljanov je z njim gospodarilo tristo milijonov ljudi z razmeroma skromnimi potrebami, danes pa že skoraj sedem milijard Zemljanov, ki pa si, vsaj na tihem, želijo lagodnega in udobnega življenjskega sloga v stilu ameriškega. Že pred tridesetimi leti smo ekološko nosilnost planeta s svojim neustavljivim izkoriščanjem naravnega kapitala presegli. V zadnjih štiridesetih letih so se naše zahteve do narave podvojile. Zato že leta živimo na kredo in si po kratkoročni presoji vsak dan dvigamo ekološke kredite, in to brez namena, da jih kdaj odplačamo. Podobnost s finančno krizo je ob takem prevladujočem načinu razmišljanja, seveda zelo velika. Porabljanje virtualnega bogastva, ki ga fizično nimamo, je zanesljivo skupni vzrok vseh kriz, ki nas obdajajo.
Čeprav mora pot iz kriz temeljiti predvsem na spreminjanju te miselnosti, pa so možne tudi bližnjice. Ena takih, ki rešuje recesijo in okolje hkrati, so nova zelena delovna mesta. Interes zanje je po svetu izjemnih razsežnosti. Govorimo o službah, ki na mnogo načinov pripomorejo k zmanjšanju človekovega pritiska na planet. To so lahko delovna mesta, ki razvijajo okoljsko čistejše tehnologije, se ukvarjajo z izboljšavo starih načinov industrije, se neposredno dotikajo rabe vode in prostora. Takšna delovna mesta so postala ne le simbol trajnostnega gospodarstva, ampak tudi bolj pravične družbe. Področja "zelenega" zaposlovanja so zlasti oskrba z energijo, gradbeništvo, promet, bazične industrije, reciklaža, kmetijstvo in prehrambena industrija ter gozdarstvo. Cena, kako priti do zelenih delovnih mest, je naslednja. Države bi zanje načrtno morale nameniti en odstotek BDP letno. V deležu finančnih pomoči, ki jih ta hip namenjajo za reševanje gospodarske krize, bi moral biti zeleni kos vsaj petino skupne pomoči. Kitajska in Koreja sta to napotilo vzeli več kot zares in namenjata novim zelenim delovnim mestom kar tri do pet odstotkov letnega BDP. Evropa je sicer skromnejša, saj Francija in Nemčija namenita le nekaj desetink BDP-ja, a to so vseeno milijarde evrov. Ob tem Francija v deležu oživljanja gospodarstva, kar 21 odstotkov nameni zelenim delovnim mestom. Kako lepo bi bilo, če bi tudi v Sloveniji dobili na tak način nova delovna mesta v sektorjih energetsko učinkovite gradnje, toplotne prenove stavb, v reciklaži plastike, aluminija, učinkovite rabe vode, v ekološem kmetijstvu in agrogozdarstvu, pri obnovljivih virih energije, pri gradnji lahkih železnic, kolesarskih prog. Upam, da se taka strategija pri nas že pripravlja. Izhodišča zanjo so vsem odločevalcem javno dosegljiva na primer na strani http://www.unep.org/greeneconomy/. Kamor namreč gre kapital danes, tja bodo jutri šla delovna mesta. Vsi, ki odločate, pa verjemite, da tudi slovensko okolje potrebuje počitek in tudi Slovenci nova delovna mesta.
