Po vgradnji v osebne avtomobile je bil že skrajni čas, da hibridno tehnologijo začnemo vgrajevati tudi v vozila javnega prometa. Pri tem se običajno združijo podjetja za izdelavo avtobusov in firme, ki izdelujejo električne pogone za vozila.
Način delovanja
V vozilo je vgrajena kombinacija običajnega batnega motorja na bencin ali dizel ter pogonskih elektromotorjev. Akumulatorjev vozila ni potrebno polniti iz vtičnice, saj vozilo v osnovi še vedno deluje na tekoče gorivo. Razlika je v uporabi energije zaviranja, ki se v običajnih vozili spremeni v toploto in prah, v hibridnem avtu pa v elektriko. Pri tem se način zaviranja sodobnih vozil ni spremenil še od rimskih časov, ko so za zaviranje uporabljali enak princip.
Med vožnjo običajni motor in elektromotor delujeta ločeno ali skupaj, kar je odvisno od trenutne faze vožnje. V nekaterih modelih oba pogona nenehno delujeta skupaj, pri čemer elektromotor podpira pogonski stroj in zmanjšuje porabo in izpuhe. Hibridna vozila so primerna zlasti za kratke vožnje z veliko starti in zaustavljanji in so zato idealna za mestno vožnjo.
Polovico manjši motor
Vgrajena tehnika zajema pogonski elektromotor, ki elektriko pridobiva od generatorja, ki ga poganja dizelski motor, viške elektrike pa prevzemajo sodobni litij- ionski akumulatorji. Dizelski motor je opremljen z vsemi potrebnimi filtri in je manjši kot običajno, ves čas pa deluje skoraj s konstantnim številom obratov, s čimer je omogočen najboljši izkoristek in najmanjše onesnaževanje okolja. V povprečen mestni avtobus je vgrajen motor z močjo 243 kW, v hibridnem vozilu pa isti učinek dosežemo z vgradnjo 178 kW pogona, kar je več kot polovico manjši motor. V primerjavi z običajnimi avtobusi se hibridni ponaša s 30% manjšo porabo goriva, za 90% zmanjšanim sajenjem, oddaja za 40% manj dušikovih oksidov in za 30% manj drugih toplogrednih plinov.
Hibridni avtobusi so v ZDA standardni pojav na cesti, pri nas pa so vsa vozila, ki jih vidimo na evropskih ulicah, v resnici na testiranju. Priznati je potrebno, da takšna vozila ne delujejo preveč tiho, posebej glasna so na vzponih, zvoki pa niti med postankom ne izginejo popolnoma. Vožnja in krmiljenje sta zelo enostavna, glavna razlika je kazalec goriva, ki se po ves dan skoraj ne premakne. Proizvajalci vedo, da bo potrebno celotno tehniko, ki jo danes vgrajujejo v osebna hibridna vozila, čim prej vgraditi še v avtobuse, s čimer se bo povečala okoljska prijaznost in zmanjšal hrup.
Trenutno največja slovenska prevozniška firma svoje avtobuse davi z biodizlom, ki je zaradi številnih vzrokov prišel na slab glas. Vmesna rešitev, ki je poleg tega še razmeroma poceni, bi bila predelava motorjev mestnih avtobusov na delovanje na zemeljski plin. Potrebno je samo znati računati.
Slika: Takšna vozila porabijo za 30% manj goriva in imajo vgrajen za polovico manjši motor
