Hormuška ožina in energetska kriza sta v zadnjih tednih znova postali ena osrednjih tem svetovnih energetskih trgov. Napetosti na Bližnjem vzhodu so povzročile močna nihanja cen nafte, utekočinjenega zemeljskega plina in pogonskih goriv, zato se postavlja vprašanje, ali Evropi grozi nova energetska kriza, primerljiva z letom 2022.
Odgovor ni preprost. Današnje razmere niso neposredna ponovitev ukrajinske energetske krize, ko je Evropo najbolj prizadel izpad ruskega plina. Tokrat je tveganje drugačno: največji pritisk je na nafto, pogonska goriva, utekočinjeni zemeljski plin in svetovne transportne poti.
Napetosti okoli Hormuške ožine lahko hitro vplivajo na svetovne cene nafte, transport energentov in energetsko varnost Evrope.
Zakaj je Hormuška ožina tako pomembna za energetsko varnost?
Hormuška ožina je ena najpomembnejših energetskih transportnih poti na svetu. Po podatkih Mednarodne agencije za energijo je leta 2025 skozi ta morski prehod potovalo približno 20 milijonov sodov surove nafte in naftnih proizvodov na dan. To pomeni približno četrtino svetovne pomorske trgovine z nafto.
Težava je v tem, da so možnosti za obvoz omejene. Če bi bil promet skozi Hormuško ožino dalj časa moten, bi se posledice hitro poznale pri cenah nafte, dizla, bencina, letalskega goriva, ladijskega prevoza in tudi pri cenah številnih izdelkov, ki so vezani na mednarodno logistiko.
Ali je nova energetska kriza hujša kot leta 2022?
Za Evropo trenutna kriza ni nujno hujša od leta 2022, je pa drugačna. Leta 2022 je bil največji problem zemeljski plin, predvsem zaradi odvisnosti od Rusije. Danes je Evropa na tem področju bolje pripravljena.
Evropska komisija navaja, da se je odvisnost Evropske unije od ruskega plina zmanjšala z okoli 45 odstotkov v letu 2021 na približno 12 odstotkov v letu 2025. Hkrati se je zmanjšal tudi delež ruskega uvoza nafte, močno pa se je povečala proizvodnja elektrike iz sonca in vetra. To pomeni, da je evropski energetski sistem danes odpornejši na plinske šoke kot pred štirimi leti.
Vendar to ne pomeni, da je Evropa energetsko varna pred novimi pretresi. Še vedno je močno odvisna od uvožene nafte, pogonskih goriv in svetovnih dobavnih poti. Zato lahko kriza v Hormuški ožini Evropo prizadene drugače kot ukrajinska kriza – bolj prek cen goriv, transporta, industrijskih stroškov in inflacije.
Cene nafte so se umirile, a trg ostaja živčen
V začetku maja 2026 so se cene nafte ob poročilih o možnem napredku v pogovorih med ZDA in Iranom nekoliko umirile. Po poročanju Reutersa je cena nafte Brent zdrsnila pod 100 dolarjev za sod, potem ko so trgi začeli vračunavati možnost postopnega umirjanja razmer in ponovnega odpiranja varnejših plovnih poti.
Kljub temu to še ne pomeni konca tveganja. Energetski trgi so v takšnih razmerah izjemno občutljivi na vsako novo novico. Že govorice o zapiranju ali odpiranju Hormuške ožine lahko povzročijo hitre cenovne premike, saj trgovci v ceno vgrajujejo tveganje pomanjkanja.
Največja nevarnost ni kratkotrajen skok cen, temveč dolgotrajna motnja v dobavi. Če bi se prevoz nafte in utekočinjenega zemeljskega plina skozi Hormuško ožino za dalj časa zmanjšal, bi to lahko znova povzročilo dražje gorivo, dražji transport in višje stroške energije za gospodarstvo.
Kaj bi zaprtje Hormuške ožine pomenilo za Evropo?
Evropa danes ni več tako izpostavljena ruskemu plinu kot leta 2022, vendar je še vedno del svetovnega energetskega trga. Če se nafta podraži v Aziji ali na Bližnjem vzhodu, se učinki hitro prelijejo tudi v Evropo. Nafta je globalna surovina, zato se cene oblikujejo na svetovnih trgih.
Zaprtje ali daljša omejitev prometa skozi Hormuško ožino bi se lahko poznala na več področjih:
- pri višjih cenah bencina in dizla,
- pri dražjem tovornem in ladijskem prevozu,
- pri višjih stroških industrije,
- pri dražjih surovinah in izdelkih,
- pri večjem pritisku na inflacijo.
To je tudi razlog, zakaj energetska kriza danes ni več samo vprašanje cene elektrike ali ogrevanja. Vse bolj je povezana s prometom, prehransko verigo, industrijo in varnostjo oskrbe.
Slovenija je marca že občutila pritisk na oskrbo z gorivi
Slovenija je marca 2026 že doživela, kako hitro se lahko geopolitične napetosti prelijejo v vsakdanje življenje. Zaradi povečanega povpraševanja in pritiska na dobavne poti je vlada začasno omejila točenje goriva. Za osebna vozila je bila uvedena omejitev 50 litrov na dan, za podjetja in prednostne uporabnike pa višja omejitev.
Čeprav so bile omejitve začasne, je dogodek pokazal, kako občutljiv je sistem oskrbe v majhni in tranzitni državi. Ob večjih cenovnih ali geopolitičnih šokih se povpraševanje hitro poveča, kar lahko povzroči vrste na bencinskih servisih, logistične težave in dodaten pritisk na dobavitelje.
Začasne omejitve točenja goriva v Sloveniji so pokazale, kako hitro lahko geopolitične napetosti vplivajo tudi na vsakdanje življenje in oskrbo z energenti.
Zakaj energetski prehod postaja tudi varnostno vprašanje?
Ukrajinska kriza je Evropi pokazala, kako tvegana je prevelika odvisnost od enega dobavitelja plina. Kriza v Hormuški ožini pa kaže nekaj drugega: tudi če Evropa zmanjša odvisnost od ruskega plina, ostaja izpostavljena svetovni odvisnosti od nafte.
Zato energetski prehod ni več samo okoljska tema. Postaja tudi vprašanje varnosti, stabilnosti cen in odpornosti gospodarstva. Več domače proizvodnje elektrike iz obnovljivih virov, hranilniki energije, močnejša elektroenergetska omrežja, večja energetska učinkovitost in premišljena raba energije zmanjšujejo izpostavljenost zunanjim šokom.
To ne pomeni, da lahko Evropa čez noč postane energetsko neodvisna. Pomeni pa, da lahko z vsako naložbo v domače vire, učinkovitejše stavbe, elektrifikacijo prometa in shranjevanje energije zmanjša posledice prihodnjih kriz.
Kaj lahko pričakujemo v naslednjih mesecih?
Če se bodo napetosti na Bližnjem vzhodu umirile in bo promet skozi Hormuško ožino potekal varneje, se lahko cene nafte postopoma stabilizirajo. V tem primeru bi bila trenutna kriza predvsem opozorilo, kako občutljiv ostaja svetovni energetski sistem.
Če pa bi se razmere znova zaostrile, bi lahko sledil nov cenovni skok. Najprej bi ga občutili pri pogonskih gorivih in transportu, nato pa posredno tudi pri cenah hrane, izdelkov, ogrevanja in storitev.
Najbolj realna ocena je zato naslednja: Evropi trenutno ne grozi enaka energetska kriza kot leta 2022, grozi pa drugačen energetski šok. Ta bi bil bolj povezan z nafto, logistiko in varnostjo dobavnih poti kot z neposrednim pomanjkanjem plina.
Manj ranljivi kot leta 2022, a še vedno preveč izpostavljeni
Evropa je po letu 2022 naredila pomemben korak naprej. Zmanjšala je odvisnost od ruskega plina, povečala delež domače proizvodnje elektrike in okrepila energetsko varnost. Toda kriza okoli Hormuške ožine kaže, da energetska ranljivost ni izginila – samo preselila se je na druga področja.
Hormuška ožina in energetska kriza zato ostajata pomembno opozorilo: dokler bo svet močno odvisen od nafte in ozkih pomorskih poti, bodo geopolitične napetosti hitro vplivale tudi na cene energije v Evropi in Sloveniji.
