Pred časom sta nekdanja ministrica gospodarskega resorja mag. Darja Radić in generalni direktor Direktorata za energijo mag. Janez Kopač predstavila »Osnutek predloga Nacionalnega energetskega programa za obdobje do leta 2030« (v nadaljevanju: NEP) in »Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za NEP«. NEP določa dolgoročne razvojne cilje in usmeritve v energetiki v Sloveniji do leta 2030 ter konkretne ukrepe s katerimi bomo dosegli cilje. NEP je požel v javnosti precej odzivov, nekateri v njem vidijo mnoge pomanjkljivosti, spet drugi priložnosti. Do sredine oktobra 2011 je odprta tudi javna razprava. Za nekaj konkretnih vprašanj smo tokrat povprašali mag. Janeza Kopača, generalnega direktorja Direktorata za energijo na Ministrstvu za gospodarstvo.
 Janez Kopač |
Kako bo NEP vplival na gibanje cen energentov za končne uporabnike, ali imamo projekcije?
Cene energentov določata deloma svetovni, deloma evropski trg. Noben nacionalni energetski program, še posebej tisti v majhnih državah, na to nima bistvenega vpliva. Res pa na cene energentov močno vplivajo politične odločitve. Taka odločitev je npr. uvedba sheme trgovanja z emisijami toplogrednih plinov s 1.1.2013, ki bo podražila elektriko iz termoelektrarn in s tem posredno vso elektriko. Tudi zahteva o zagotavljanju 25 %-nega deleža energije iz obnovljivih virov v strukturi končne porabe do 2020, bo vplivala na povišanje cen vseh energentov. Vse to so odločitve na ravni EU, ki jim mora NEP slediti. Tudi odločitev nemške vlade o zaprtju jedrskih elektrarn bo pomembno vplivala na ceno elektrike v celotni Evropi. Cene energentov se bodo samo zviševale. NEP seveda ima projekcije, ki temeljijo na določenih, danes realnih predpostavkah.
Kako bo poskrbljeno za finančno šibkejša gospodinjstva in podjetja, ki ne bodo mogli izvajati ukrepov URE ali OVE?
Za finančno šibkejša gospodinjstva v večstanovanjskih stavbah imamo že sedaj uveljavljeno shemo 100 % subvencioniranja ukrepov učinkovite rabe energije. Tovrstna pomoč za socialno ogrožene se bo v prihodnje še povečevala. Za podjetja imamo razpisane subvencije za programe zmanjševanja rabe električne energije, ki pa ne ločuje med finančno šibkejšimi iin tistimi, ki to niso. Tovrstnega razlikovanja tudi v prihodnje ne bo.
Bo zagotovljeno reguliranje cen energentov?
Cen plina in elektrike se v skladu s pravnim redom EU ne sme regulirati. Še naprej pa bomo določali najvišje dovoljene cene nafte in naftnih derivatov, ter cene toplote iz daljinskega ogrevanja. O prvem bo odločala vlada, o drugem pa občina.
Ali bodo investitorji v »zelene« tehnologije plačevali postopno višjo ceno energije ali ne?
Elektrika je tržna dobrina, trg je formalno prost od sredine leta 2007 dalje, v praksi pa se kupci tega zavedajo šele zadnji dve leti. O pogojih nakupa in o ceni se morata sama dogovoriti prodajalec in kupec.
Na kakšen način bodo davki prilagojeni investitorjem v OVE in URE?
Predvidevamo davčne olajšave za ukrepe URE pri bodočem davku od premoženja in precejšnjo dohodninsko izjemo pri obdavčitvi fizičnih oseb pri dohodkih od mini elektrarn. NEP predvideva tudi trošarinsko izjemo pri večji rabi biogoriv. Pri daljinskem ogrevanju na obnovljive vire ne bo obračunan poseben prispevek za zagotavljanje toplote iz OVE. Sicer pa investitorje v OVE in URE bolj usmerjamo s cenovno in subvencijsko politiko.
Kakšen vpliv bo imelo postopno opuščanje termoelektrarn na zaposlovanje in socialni vidik regij, ki so tesno povezane s termoelektrarnami?
Vpliv bo vsekakor velik in prestrukturiranje bo obsežno, ter tudi boleče. To pa se bi zgodilo slej ko prej, z NEP-om ali brez. Ko je enkrat premog izkopan in ga enostavno ni več (kot npr. v Zasavju), je treba početi nekaj drugega, pa če nam je to všeč ali ne.
Kateri viri energije predstavljajo največji potencial?
Veter.
Kaj pa sistematično spremljanje izvajanja programa in kako se bo ugotavljalo doseganje ciljev?
NEP ima predvidenih celo vrsto kazalcev,ki se bodo preverjali letno s posebnim poročilom vlade parlamentu in v okviru vsakoletnega programskega proračuna. Poleg tega pa bomo morali o povečevanju deleža OVE v strukturi končne rabe, kar je osrednji del NEP-a, redno poročati tudi Evropski komisiji.
*URE – UČINKOVITA RABA ENERGIJE,
*OVE – OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE
