Ker vemo, da je na področju energetike težko napovedovati, bi morali predvsem opredeliti tisto, česar ne bomo počeli.
Zadnja leta so precej turbulentna. Leta 2007 se je začela svetovna finančno-gospodarska kriza, leta 2008 se je v Sloveniji zamenjala vlada. Leto zatem je EU sprejela tretji energetski sveženj, lani pa se je zaradi ohranjanja stabilnosti evra odločila za finančno pomoč nekaterim članicam.
Istega leta se je v Sloveniji začela poglabljati neenotnost vladne koalicije, leto 2011 pa sta zaznamovala cunami na Japonskem in kriza v jedrski elektrarni Fukušima. Nemčija je sprejela odločitev o postopnem zaprtju nukleark do leta 2022, v Sloveniji pa smo v javno obravnavo dobili nacionalni energetski program (NEP) in energetski zakon (EZ). Ali smo upoštevali opisane in druge spremembe in ali se te izražajo v strateških dokumentih?
Nemčija je jasno začutila svojo in deloma evropsko razvojno paradigmo. Razvoj novih tehnologij poteka v smeri spodbujanja uporabe obnovljivih virov energije (OVE) in učinkovite rabe energije (URE) s ciljem zmanjševanja izpustov ogljikovega dioksida. Za njihovo industrijo in razvojne oddelke je razvojna ekonomska strategija zelo jasno začrtana.
Grob pogled na nemško električno energetsko bilanco kaže, da ji bodo trenutne rezerve in nove proizvodne zmogljivosti v povezavi z URE kmalu omogočile energetsko samozadostnost. Morebitno odprto vprašanje je le, ali bodo podjetja vlagala v potrebno infrastrukturo za izrabo fosilnih energentov in kakšna jamstva bodo pričakovala od zakonodajalca, da se ne bi ponovil scenarij z jedrsko opcijo.
Kaj pa v Sloveniji? NEP naj bi začrtal razvojno pot energetike. Prepričan sem, da bi to pot morali opredeliti na največ 20 do 30 straneh, in ne na nekaj sto, kot jih NEP obsega, ter da bi poleg elektrike morali jasneje opredeliti še vsaj ogrevanje in promet. Takšen dokument bi nosil sporočilo za vlagatelje na energetskem področju, začrtal smeri raziskovalcem in dal jasno usmeritev tudi za porabnike.
|
Ker vemo, da je na področju energetike težko napovedovati, bi morali predvsem opredeliti tisto, česar ne bomo počeli. |
Taki nacionalni dokumenti bi morali imeti povezovalno sporočilnost za večino udeležencev na trgu. Ker vemo, da je na področju energetike težko napovedovati, bi morali predvsem opredeliti tisto, česar ne bomo počeli. NEP je zajel vse možne različice, a jih žal ni razvrstil po verjetnosti ali prioriteti niti jih ni časovno opredelil.
V gospodarskem in najbrž tudi nacionalnem interesu je, da imamo tako proizvodnjo mešanico elektrike in toplote, da bo cenovno ugodna. Prednostne naloge so zanesljivo v OVE in stalnem zmanjševanju izpustov ogljikovega dioksida, kar bi omogočali na primer neizkoriščeni potenciali na Savi in Muri. Seveda bi bilo treba oceniti OVE v skladu z našo geografsko lego, možnostmi in tehnološkim razvojem ter pričakovanim končnim razvojnim položajem.
Medtem ko je na eni strani jasno, da ima tehnološki razvoj OVE velikanski globalni pospešek, je na drugi treba ohraniti ekonomsko racionalnost. Prav tako je treba uravnotežiti uvozno odvisnost in se dejavno lotiti URE, in to ne samo na področju gospodinjskih uporabnikov. Industrija plačuje največ in nima možnosti, da se ji določena sredstva povrnejo.
V tem okviru je zemeljski plin najčistejše fosilno gorivo. Skupaj z OVE je zmagovalna kombinacija in ima v prehodnem obdobju velike možnosti pri zmanjševanju izpustov ogljikovega dioksida v prometu ter proizvodnji elektrike in toplote z možnostjo delovanja v kogeneracijskem ciklusu. Po letu 2014 oziroma 2015 bo prenosni plinovodni sistem v Sloveniji omogočal priključitev novih velikih porabnikov. Z večanjem deleža proizvodnje elektrike iz zemeljskega plina lahko pričakujemo znižanje njegove cene.
Uskladiti cenovno ugodnost, okoljsko odgovornost in čim večjo samooskrbo, pri tem pa ravnati po danih možnostih v prostoru, kjer živimo, in po ekonomskih možnostih, ki jih imamo, je naloga, ki bi jo lahko rešili s prenosom več sto strani gradiva na 20 strani. Je to mogoče? Nekatere države so to storile. Sicer bo razvojna pot energetike prepuščena izključno ekonomski pobudi in bo NEP dokument, ki bo romal v pozabo. To bi povzročilo odprta vprašanja pri gradnji infrastrukture in umeščanju v prostor ter s tem pri zanesljivosti oskrbe z energenti in energijo.
Skoraj sočasno, ko NEP postavlja več vprašanj, kot ponuja odgovorov, je v javni razpravi še EZ, ki naj bi to področje formalnopravno uredil. Sprememba EZ v Sloveniji je posledica sprejetja tretjega energetskega svežnja v EU septembra 2009, ki je nastajal v času konjunkture, njegov namen pa je liberalizirati trg z elektriko, zemeljskim plinom in toploto.
S sodelavci smo le za plinski del EZ in NEP pripravili dolg seznam pripomb in predlogov. Čas za javno razpravo EZ pa je bil zadnji hip podaljšan do 1. oktobra 2011, kar bo pustilo posledice pri realizaciji zakonskih določb v praksi oziroma pri pravnih subjektih, saj 3. direktiva podaja tudi tovrstne časovne omejitve.
Oba dokumenta pa je mogoče pogledati tudi s pozitivne strani. Zbranega je ogromno gradiva in zapisan je osnutek zakonskega okvirja. Zato je toliko pomembneje, da vsi udeleženci in snovalci analizirajo dokumenta ter sprejmejo argumentirane pripombe in predloge sprememb, ki bodo vodile v uresničitev nacionalnega interesa in interesa uravnoteženega razvoja energetskega sektorja v Sloveniji. Naloga zakonodajalca ne bo lahka, ni pa nemogoča. Nekatere države so uspele z miselnim preskokom. Upam, da se jim pridružimo.
Vir: Finance.si
