Energetsko svetovanje za občane
LASTNIKOM HIŠ IN STANOVANJ, KI VLAGAJO SVOJ DENAR V ZMANJŠANJE RABE ENERGIJE, JE ŽE ŠESTNAJST LET NA VOLJO ENERGETSKO SVETOVANJE O UČINKOVITI RABI ENERGIJE V GOSPODINJSTVIH. IZVAJALEC PROJEKTA ENSVET, KAKOR SO GA POIMENOVALI, JE ŽE VES ČAS GRADBENI INŠTITUT ZRMK, NAROČNIK OZIROMA LASTNIK PA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR, KI JE PROJEKT DOSLEJ TUDI V CELOTI FINANCIRALO. ZA LETO 2009/2010 JE JAVNI POZIV K ODDAJI PROGRAMA PRIŠEL ŠE Z MINISTRSTVA ZA OKOLJE IN PROSTOR, ZDAJ PA, TIK PRED PODPISOM POGODBE, IZVAJALEC ČAKA, S KOM BO PRAVZAPRAV SKLENIL DOGOVOR, Z DOSEDANJIM NAROČNIKOM ALI Z NOVIM, MINISTRSTVOM ZA GOSPODARSTVO. VODJA PROJEKTA ENSVET MATJAŽ MALOVRH JE, KLJUB TEMU DA NE VEDO, POD OKRILJEM KATEREGA MINISTRSTVA BODO NADALJEVALI IN KAJ BO S PROJEKTOM V PRIHODNJE, OPTIMISTIČEN, SAJ JE SVETOVANJE ZA OBČANE ZELO POMEMBNO. DELO SVETOVALCEV NA PODROČJU UČINKOVITE RABE ENERGIJE IN SPODBUJANJA UPORABE OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE JE PO NJEGOVIH BESEDAH POMEMBNO PRISPEVALO K VEČJI OZAVEŠČENOSTI OBČANOV IN S TEM K VAROVANJU OKOLJA.
Energetsko svetovanje je pomemben člen med projektanti in občani, ki so tudi po zaslugi energetskih svetovalcev postali bolj ozaveščeni in pozornejši na kakovost izvajanja storitev. Namen energetskih svetovalcev nikoli ni bil nadomestiti projektante, poudarja Matjaž Malovrh, ampak postati nekakšen most med njimi, kar jim je tudi uspelo. Selitev z enega ministrstva na drugo po njegovih besedah ne pomeni nujno nekaj slabega, a dodaja, da jim je doslej uspevalo ostati zunaj lobističnih interesov, ki jih ima energetika: »V gospodarskem sektorju pa verjetno ni ravno velikega interesa po zmanjšanju rabe energije, saj energijo ne nazadnje proizvaja in prodaja.«
Bolj kot to, kam bo država umestila projekt Ensvet, moti nekaj drugega, in sicer skrajševanje obdobja za pripravo programa. Potem ko so z ministrstvom nekaj časa vsako leto sklepali pogodbe za eno leto, jo bodo tokrat (podpisali naj bi jo sicer do konca tega meseca) le za šest mesecev, do aprila 2010, kar pa je absolutno premalo, da bi razvili in izpeljali dober program. Aprila, upa Malovrh, bodo sledili pogovori o nadaljnji usodi projekta: »Energetsko svetovanje je v akcijskem načrtu do leta 2016 predvideno kot dejavnost, ki jo bo vodil Eko sklad. To se mi zdi pametno, saj bi na področjih, na katerih deluje Eko sklad, morali bolj uporabiti znanje in izkušnje naših svetovalcev.«
Za delovanje mreže 400.000 evrov
Zadnja štiri leta pravzaprav vzdržujejo nekakšen status quo aktivnosti, delujejo v enakem obsegu, ker so sredstva omejena. Za delovanje celotne mreže, ki vključuje 33 energetskosvetovalnih pisarn po vsej Sloveniji in 52 aktivnih energetskih svetovalcev, od države dobijo približno 400.000 evrov. Približno 18 odstotkov vseh sredstev gre za stroške vodenja projekta (administracija, priprava projekta, dokumentacije), preostanek je namenjen za plačilo energetskim svetovalcem.
S tem ko so k sodelovanju pritegnili občine – država oziroma ministrstvo je z njimi sklenilo pogodbe o ustanavljanju oziroma odprtju pisarn, pri čemer občine zagotavljajo delovne razmere in pomoč pri lokalni promociji –, je država po Malovrhovih besedah prihranila še približno 120.000 evrov. Želijo si boljših lokacij, zdaj večinoma gostujejo pri pravnosvetovalnih službah, pisarnah, kjer popoldne ni referentov, medtem ko so v tujini na »prometnih« lokacijah v središčih mest.
Z nekaterimi občinami zelo dobro sodelujejo, nekatere spodbujajo rabo obnovljivih virov energije z lastnimi sredstvi in programi, tam so energetski svetovalci člani različnih občinskih komisij, predlagajo, kaj bi bilo še mogoče narediti, saj imajo pregled nad področjem gospodinjstev, kakor se temu pravilno reče. S tem področjem se po besedah Matjaža Malovrha nihče ne ukvarja celovito, kar je ena od pomanjkljivosti, saj smo občani porabniki energije tako v službi kot doma. »Ponekod pa se do svetovalcev vedejo kot do nebodijihtreba, zlasti tam, kjer energetska politika ni prioriteta občine. S tem ko energetske zasnove postajajo tudi obveza občinskih prostorskih načrtov, se bodo razmere počasi izboljšalo. Uspešnost svetovalne pisarne je namreč precej odvisna od pripravljenosti občine za sodelovanje, ali se dejavno vključi, ali uporabi svetovalca ali ne.«
Obseg dela se povečuje
Plačilo svetovalcev že nekaj let ostaja enako, medtem ko se obseg njihovega dela povečuje. Malovrh pravi, da bo treba razmisliti, ali bo to še vedno projekt ali bi bilo morda smiselno oblikovati neko službo, ki bi jo država nekam umestila: »Kadar se govori o tem, kaj počnemo na področju gospodinjstev, je projekt Ensvet vedno omenjen kot tisti, ki dobro dela, tudi v evropskem merilu veljamo za ene boljših na področju energetskega svetovanja, pred Francozi in Angleži, na primer, prekašajo pa nas Avstrijci …« Svetovalci opravijo med
Ob razpisih večji obisk
Obisk pisarn je zelo povezan z razpisi za subvencije oziroma nepovratna sredstva, pa tudi s sezonskimi deli. Zanimanje občanov malo upade proti koncu leta in v začetku novega, največ dela pa imajo svetovalci od marca do junija, ko se ljudje pripravljajo na gradnjo, prenovo, pa spet jeseni pred začetkom ogrevalne sezone. Po pričakovanjih je bil obisk večji ob sprejetju PURES, pravi Matjaž Malovrh in doda, da se je vse skupaj uneslo, ko je bil odložen datum začetka uveljavitve pravilnika.
Sogovornik je prepričan, da bi lahko država bolj učinkovito uporabila znanje in izkušnje svetovalcev, predvsem pri načrtovanju programov in na primer strokovni pomoči pri pregledovanju vlog: »Naši svetovalci so strokovnjaki, ki imajo tako splošno kot strokovno znanje. Čeprav so strokovno zelo specializirani, jim poskušamo z izobraževanjem dati tudi neko široko znanje, ki bi ga bilo smiselno uporabiti pri marsikaterem projektnem programu.« Na voljo je pravzaprav več svetovalcev, kolikor jih dejansko deluje (33), saj jih je bilo usposobljenih 120. Ti neaktivni se niso usposabljali zaman, ampak zdaj delajo na drugih področjih, nekateri zaradi konflikta interesov ne smejo več delati v mreži (bodisi so v državnih službah, inšpekcijskih službah), nekaj pa se jih neposredno ukvarja s tehnologijo.
Ne gre namreč zanemariti dejstva, da so svetovalci ostali, kolikor je le mogoče, produktno neodvisni, da se torej pri svojem delu z občani niso vezali na določene proizvajalce in izvajalce, kar pa seveda še ne pomeni, da z njimi niso oziroma ne sodelujejo – zbirajo informacije in občanu običajno predstavijo vsaj tri možnosti oziroma tri različne proizvajalce, pri čemer ne delajo črnih list. Občan se nato sam odloči, kako in kaj, svetovalec se namesto njega ne more in ne sme, ne glede na to, za kakšen problem gre, poudarja Malovrh.
Aktivni svetovalci zdaj delajo na podlagi tako imenovanih podjemnih pogodb, sogovornik pa je prepričan, da bi se morali organizirati drugače, kot nekakšna služba v okviru države. Nekaj predlogov je že bilo, glavna ovira so finance, poleg tega pa program po njegovem ni dovolj vpet v celotno dogajanje na področju gospodinjstev, zato pričakuje premike. Kakor pravi, smo že bili na dobri poti z Agencijo za učinkovito rabo energije (Aure), a se je po njeni razpustitvi vse skupaj nekje izgubilo.
Vir: www.delo.si