V petek, 10. junija, je ministrstvo za gospodarstvo predstavilo osnutek predloga Nacionalnega energetskega programa Republike Slovenije za obdobje do leta 2030: »aktivno ravnanje z energijo«. V njej pomemben del zaseda raba energije v prometu. Avtorji predloga NEP namreč ugotavljajo, da je treba posebno pozornost posvetiti rabi energije v prometu, ki se je v obdobju 2004 do 2008 povečala za 48 odstotkov, kar kaže na popolno odsotnost trajnostne prometne politike v državi in ogroža izpolnitev kjotskega sporazuma in drugih mednarodnih obveznosti Slovenije, predvsem zavezujočega ciljnega deleža obnovljivih virov energije v končni rabi energije.
Zato je v predlogu NEP za glavni cilj učinkovitejše rabe energije v prometu in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov z izboljšanjem učinkovitosti vozil in vožnje zadano, da se povprečje specifičnih emisij novih osebnih avtomobilov na prevoženi kilometer s 156 g emisij CO2 / km leta 2007 zmanjša na 130 g/km do leta 2015 in na 95 g/km do leta 2020. Ob tem se zagotovi 10-odstotni delež energije iz obnovljivih virov v prometu do leta 2020 in s tem izpolnijo obveznosti iz direktive 2009/29/ES. Treba je doseči najmanj 4,9-odstotni delež obnovljivih virov energije v prometu do leta 2015 ter zagotoviti njihov 50-odstotni delež za polnjenje električnih akumulatorskih vozil in vozil na vodik do leta 2015 in 100-odstotni delež do leta 2020 na javnih polnilnih mestih. V programu se torej govori o številnih novih tehnologijah, to še posebno velja za avtomobile na gorivne celice, ki se navezujejo na infrastrukturo za distribucijo vodika.
Razmah prodaje električnih avtomobilov je v predlogu NEP postal stvarnost, saj je v njem navedeno, da je treba za razvoj energetske in polnilne infrastrukture za učinkovito uporabo sodobnih, okolju prijaznejših vozil zagotoviti več kot 1000 javnih polnilnih mest za električna akumulatorska vozila do leta 2015 in več kot 3000 novih javnih polnilnih mest do leta 2020.
Do leta 2015 bi ob tem bilo v Sloveniji pet polnilnih mest za vozila na vodik, katerih število bi se do leta 2020 povečalo na 20. Velika pozornost v predlogu je namenjena tudi razvoju pridobivanja biogoriv druge generacije, ki bo usmerjen v večnamensko predelavo celulozne in lignocelulozne biomase v biogoriva in druge izdelke z višjo dodano vrednostjo…