Na dnevih posavske energetike o obnovljivih virih
Krško – V mesecu, ko naj bi v Københavnu sprejeli nove in strožje podnebno-energetske zaveze, so slovenski strokovnjaki na dnevih posavske energetike včeraj skoraj v en glas ugotavljali, da Slovenija ne bo izpolnila niti trenutnih milejših zavez. Prehod v nizkoogljično družbo je mogoč le ob večjem izkoristku obnovljivih virov energije. Slovenija bo cilj na tem področju (do leta 2020 naj bi 25 odstotkov porabljene elektrike bilo iz obnovljivih virov) le s težavo dosegla.
Delež obnovljivih virov v končni rabi energije v Sloveniji znaša 16 odstotkov. Za dosego četrtinskega deleža bi morala Slovenija do leta 2020 postaviti nove proizvodne enote s skupno letno proizvodnjo 3146 gigavatnih ur električne energije. Direktor inštituta Ireet Djani Brečević, ki pripravlja akcijski načrt, je sicer dejal, da je cilj postavljen ambiciozno, a realno. Navzoči energetiki so bili do njegovih napovedi skeptični.
Največ elektrike (1495 GWh) naj bi proizvedli v novih hidroelektrarnah. »Ta številka ni realna in za približno polovico previsoka. Hidroelektrarne na spodnji Savi bomo do takrat končali, toda napredka pri srednji Savi žal še ni,« pravi Bogdan Barbič, vodja gradnje posavskih hidroelektrarn: »Največja težava je zakonodaja, saj lahko že najmanjša civilna iniciativa zaustavi dobre projekte.«
Po oceni akcijskega načrta naj bi z vetrno energijo do leta 2020 letno proizvajali 576 gigavatnih ur električne energije več kot zdaj. »Tehnično je to mogoče, v teoriji pa zaradi številnih ovir žal ne,« je pesimističen Andrej Predin. Dekan krške fakultete za energetiko, ki se že vrsto let ukvarja prav z vetrno energijo, je podobno kot Barbič kritičen do države: »Ta zavira že pripravljene projekte, primer je Volovja reber, investitorji pa nas zapuščajo in se preusmerjajo na druga področja. Očitno potrebujemo umetni električni mrk, da bodo navarovarstveniki začeli drugače razmišljati.«
Med tremi ključnimi obnovljivimi viri naj bi cilje iz akcijskega načrta dosegli le pri sončni energiji. »Cilj (469 GWh) je dosegljiv,« je zaradi velikega interesa posameznikov in napredka v tehnologiji, ki znižuje stroške, optimističen Josip Voršič z mariborske fakultete za elektrotehniko: »Da sončna energija za hišo zadošča, potrebujete približno 25.000 evrov in
Toda tudi v tej podveji obnovljivih virov energije ne gre brez težav, ki tarejo vse preostale proizvajalce elektrike v Sloveniji, pravi Voršič: »Distributerji zaradi slabih omrežij kratko malo niso sposobni priključiti niti najmanjših elektrarn.« Ob predvideni povečani porabi električne energije bo to eden ključnih problemov slovenske energetike.
V akcijskem načrtu (267 GWh električne energije naj bi proizvedli s pomočjo biomase, 191 GWh z bioplinom in 150 GWh z geotermalno energijo) so ocenjeni tudi stroški Slovenije, če ta zaveze ne izpolni. Letna denarna kazen okvirno znaša 2,8 milijona evrov, Slovenija pa bi vsako leto zaradi večjega deleža energije iz fosilnih virov morala kupiti tudi emisijske kupone. V primeru polovične izpolnitve ciljev iz akcijskega načrta bi letno zaradi dodatnih emisij plačala okoli 48 milijonov evrov.
Vir: www.delo.si
