Poiskali smo odgovore na nekaj najbolj žgočih vprašanj in odpravili nekaj zmot o delitvi stroškov toplote.
Čez slabih 14 dni, natančneje 1. oktobra, naj bi bila vsa stanovanja v Sloveniji opremljena z merilniki toplote. Ti morajo biti nameščeni na vseh radiatorjih, kakšni bodo, pa je prepuščeno izbiri stanovalcev.
O merilnikih toplote, stroških, povezanih z njihovo namestitvijo in odčitavanjem, ter o pravilni izbiri smo v Financah že pisali (v člankih: Nasvet: Na kaj paziti pri izbiri dobavitelja delilnikov toplote, Vroči posel za 12 milijonov na leto ), kljub vsemu pa se poraja še nekaj vprašanj. Odgovore smo poiskali pri Matjažu Malovrhu, energetskem svetovalcu, (Marku Šestu#Mark Šest), direktorju podjetja Brunata Slovenija , Borisu Selanu, strokovnjaku za energetsko učinkovitost, in na ministrstvu za gospodarstvo (MG).
1. Mnogi trdijo, da za takšno akcijo, kakršno je izpeljala država na področju merjenja toplote, ni podlage v evropski direktivi.
Nikjer naj namreč ne bi bila zapisana obveznost individualnih števcev za vsak radiator posebej. MG: Direktiva 2006/32/ES jasno določa, da morajo imeti končni odjemalci na voljo individualne števce toplote in tople sanitarne vode. Določeno je tudi, da morajo biti individualni števci vgrajeni ob vsaki prenovi in da mora obračun stroškov za toploto temeljiti na dejanski porabi.
Selan: Direktiva o učinkovitosti rabe končne energije je, kar zadeva merjenje porabe energije, precej splošna, nova direktiva o energetski učinkovitosti, ki jo je junija sprejela evropska komisija, pa bolj konkretna in govori o obveznem merjenju porabe toplote posameznih stanovanj v večstanovanjskih stavbah – z merilniki toplote za celotno porabo stanovanja oziroma z delilniki stroškov na posameznih grelnih telesih. Sicer pa menim, da za tak ukrep ni potrebna podlaga v direktivi, saj je koristen za stanovalce in državo.
Malovrh: Obvezna vgradnja naprav za identifikacijo deležev – delilnikov stroškov za toploto – je primeren ukrep za novogradnje, kot je to praksa v večini članic EU. Za stare stavbe je z vidika poseganja v zasebno lastnino primernejše priporočilo, podprto z nepovratnimi subvencijami ali ugodnimi posojili.
2. Nekateri so prepričani, da ne bodo plačevali nič, če bodo imeli radiatorje zaprte.
Malovrh: To ne drži. Zakonodajalec je predpisal, da mora vsak lastnik plačati do 30 odstotkov stroškov za toploto za ogrevanje in toplo vodo po stanovanjski površini. Ob izključenem ogrevanju uporabnik ne bo plačal stroška za porabljeno toploto, odčitano z delilnikov. Pri pravilni delitvi stroškov bi verjetno moral plačati še delež za tako imenovani pasivni odjem oziroma ogrevanje na račun soseda.
3. Država gospodarskih družb, ki ponujajo merilnike in merjenje, ne nadzoruje.
MG: Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in tretjih stavbah z več posameznimi deli določa, da morajo biti delilniki, ki se namestijo na radiatorje, izdelani po standardu SIST EN 834 ali SIST EN 835. Cena delilnikov se oblikuje na trgu.
Malovrh: Najprej je treba pojasniti izraze, ki se uporabljajo pri obračunu in delitvi stroškov za toploto. Merilniktoplotne energije – po starem kalorimeter, tudi toplotni števec – je merilo v blagovnem prometu. Na podlagi odčitka z merilnika in s tarifnim sistemom zaračunava predano toplotno energijo dobavitelj toplotne energije odjemalcu. Ta merilnik je vgrajen v toplotni postaji in ga je treba vsakih pet let umerjati. Indikatorji za določanje deležev posameznih porabnikov – lastnikov stanovanj, lokalov in podobno – pa so lahko:
- elektronski delilniki, izdelani po standardu SIST EN 835, ki se nameščajo na posamezna ogrevala. Z delilnikov lahko odčitavamo z vstopom v vsako stanovanje, odčitavanje lahko opravimo s koncentratorji podatkov po več etažah in končno zbiranje z obhodom stavbe ali zbiranjem odčitkov prek GSM. Od tod tudi razlike v ponudbah dobaviteljev delilnikov;
- merilniki toplotne energije – po starem kalorimetri, ki se uporabljajo v ogrevalnih sistemih, ki imajo zaključene zanke za posamezna stanovanja, lokale in podobno. To so lahko enocevni horizontalni sistemi ogrevanja, dvocevni zvezdasti, talna ogrevanja in podobno. Zakonodajalec zahteva, da je treba te naprave umerjati vsakih pet let, kar postavlja lastnike takih sistemov v nekoliko neenakopraven položaj glede na elektronske delilnike.
Odgovor na vprašanje pa je: o vrsti delilnikov oziroma merilnikov toplotne energije odločajo lastniki stanovanj.
Naprave morajo biti izdelane po tehničnih standardih. Država v tem primeru nima nobene odgovornosti, saj je trg svoboden. …
