Industrija obveznih energetskih pregledov ne pozdravlja, želijo si predvsem finančnih spodbud, pogojenih z doseženimi učinki, in proste roke pri doseganju teh učinkov, pravi Andreja Urbančič z Instituta Jožefa Stefana . Meni pa, da je za velika podjetja odločilno, da imajo vzpostavljen sistem upravljanja energije, ki obsega sprotno spremljanje stanja v energetiki in pripravo projektov za izboljšavo energetske učinkovitosti. »Tak proces bi moral biti stalen, in ne periodičen na štiri leta,« opozarja. »Če pa razumemo energetski pregled kot poslovni načrt podjetja na področju energetske učinkovitosti, potem je na vsaka štiri leta najbrž primerna perioda,« ugotavlja Urbančičeva. Prepričana je, da bodo slovenska energetska podjetja znala umestiti energetske preglede v svoje postopke odločanja, tako da bodo ti postali zanje zelo koristni.
Ostanejo naj prostovoljni
»Energetski pregled je temelj vsega, na čemer lahko potem gradiš, zato se nam zdi njihovo obvezno uvajanje povsem nepotrebno,« pravi Dušan Novković iz podjetja Acroni . Kar pa ne pomeni, da zavračajo energetski pregled – nasprotno, ta se jim zdi nujno potreben, vendar le v obliki in obsegu, ki sta primerna za organizacijo, kjer se izvaja. Ta ga potem ustrezno revidira in nadgrajuje v določenih časovnih obdobjih, pravi Novković. Prepričan je, da obvezen energetski pregled prinaša vrsto vprašanj – od tega, kdo ga lahko opravi in kako naj bo zasnovan, do tega, kaj vse mora vsebovati. »To zahteva dodatne uredbe, sprejemanje pripomb in usklajevanje. Skratka, ogromno časa in energije za področje, ki je že pod skrbnim nadzorom vsakega gospodarnega podjetja,« pravi Novković…
