YTONG ZA ENERGIJSKO UČINKOVITO GRADNJO
Stavbe, ki porabijo malo ali celo nič energije za ogrevanje smo dolgo časa imenovali energijsko učinkovite stavbe. Na nemškem govornem področju sta nastali oznaki Niedrignergiehaus in Passivhaus, kar pomeni nizkoenergijska in pasivna hiša. Čeprav izraz »pasivna« ni najbolj posrečen, ga uporabljamo tudi pri nas. Mogoče bi bilo bolje govoriti o »hiši prihodnosti«.
Osnove načrtovanja
Toplotne izgube in energetske potrebe za zagotavljanje primernih bivalnih pogojev so seveda najprej odvisne od lokacije stavbe. Tudi znotraj Slovenije se klimatski podatki bistveno razlikujejo. Na Primorskem, kjer je podnebje toplejše, lahko temperaturni primanjkljaj izražen v vrednosti stopinja dan, znaša 2400 Kdan, v notranjosti s celinskim ali celo podalpskim podnebjem pa je več področij s temperaturnim primanjkljajem 4000 Kdan. Pomembna je tudi mikrolokacija in orientacija stavbe. Znotraj kraja z istimi vremenskimi podatki se stavba lahko nahaja na močno osončenem mestu, lahko pa je vso ogrevalno osenčena. Arhitekt mora v zasnovi upoštevati prastara načela naših prednikov o izkoriščanju energije sonca in predvideti odprtost stavbe na jug proti soncu in čimbolj zaprto na sever. Razporeditev prostorov znotraj stavbe naj sledi strokovnim načelom in potrebam stanovalcev – bivalni prostori na jug, servisni prostori na sever,… Elementi ovoja stavbe morajo nuditi primerno toplotno zaščito, rešeni naj bi bili vsi toplotni mostovi, stavbno pohištvo pa izbrano v skladu z zadnjimi dosežki na področju zasteklitev, tesnjenja in izdelave okenskih okvirjev ter kril.
Toplotne izgube
Predvidena temperatura bivalnih prostorov v času ogrevanja se giblje od 18 do 22 °C, relativna vlažnost med 40 in 60 %, odvisno od namembnosti prostora. Toplotne izgube v stavbi so odvisne od razlike notranje in zunanje temperature zraka (temperaturni gradient T) ter lastnosti elementa, ki ta zrak razmejuje – ploščine (A; m2) in toplotne prehodnosti (U; W/m2K). Primerno toplotno prehodnost (oznaka U, enota W/m2K) posameznih elementov je mogoče doseči na različne načine. Uporabimo lahko velike debeline običajnih gradbenih materialov, uporabimo slabo izolativno nosilno konstrukcijo in dodatno toplotno izolacijo, ali pa uporabimo materiale, ki sicer ne sodijo med toplotne izolacije, vendar imajo pri zmerni debelini še vedno lastnosti, ki ustrezajo vsem kriterijem o toplotni zaščiti. Material, ki ustreza vsem tem kriterijem, je porobeton Ytong.
Vloga porobetona YTONG
Računica je zelo enostavna. Toplotne izgube je potrebno nadomestiti s toplotno energijo, pridobljeno najpogosteje iz fosilnih goriv. Manj toplotnih izgub pomeni manj dodatne energije, s katero ohranjamo želeno temperaturo zraka v prostorih. Prvi in najpomembnejši korak k hiši prihodnosti, ki za delovanje stavbe ne bo potrebovala fosilnih goriv ali elektrike, je zmanjšanje toplotnih izgub z uporabo izdelkov iz porobetona Ytong. Ko nastale toplotne izgube nadomesti energija sonca in notranji toplotni viri, lahko govorimo o doseženem cilju, o hiši prihodnosti, ki za bivanje ne bo več potrebovala običajnega načina ogrevanja na fosilna goriva, lesno biomaso ali druge energente.
Energijsko učinkovita gradnja
Pravilniki o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije na žalost predpisujejo samo minimalne zahteve v zvezi s toplotno izolacijo in ne morejo biti temelj za izdelavo hiše prihodnosti, ki za delovanje ne potrebuje fosilnih goriv. Izraz »nizkoenergijska hiša« označuje stavbo, ki še vedno potrebuje tudi fosilna goriva, »pasivna hiša« pa je oznaka za stavbo, ki mora izpolnjevati stroge zahteve, predpisane s strani Passivhaus Instituta v Darmstadtu. Kot se je v praksi že večkrat izkazalo, so ti pogoji preveč togi in neživljenjski za širšo uporabo.
Energijsko učinkovita stavba mora biti enostavne oblike in imeti čim boljši oblikovni faktor f0, ki označuje razmerje med ploščino ovoja in ogrevanim volumnom stavbe. Preprečeni morajo biti toplotni mostovi, kar pomeni čim manj »izrastkov« v obliki balkonov, stebričkov ali konzol, ki prekinejo toplotno izolacijo. Taka stavba ima kompaktno obliko in je sestavljena iz osnovnih gradbenih elementov, iz talne konstrukcije (tla na terenu), zunanjih sten, stavbnega pohištva ter stropa proti podstrešju.
