S soncem obsijani zimski dnevi nas kljub še vedno nekoliko nižjim temperaturam vedno pogosteje premamijo, da vsaj za nekaj časa odpremo okna svojega doma. A to bi morali početi tudi v dneh, ko sonca ni, ne glede na temperature in turobno vreme – le z zadostnim prezračevanjem namreč zagotovimo ustrezno mikroklimo v prostoru. In če nimamo prezračevalnega sistema, je odpiranje oken in vrat tri- do štirikrat na dan edina rešitev. V primeru, ko gre za mansardno stanovanje, obstaja rešitev za prezračevanje –  strešna okna, ki imajo vgrajeno prezračevalno loputo, ki omogoča prezračevanje tudi pri vodotesno zaprtem oknu, pri čemer mrčesu in prašnim delcem vstop preprečuje filter.

Laže reči kot storiti, še zlasti če upoštevamo, da nas večino dneva ni doma. Vedeti pa moramo, da se nezadostno prezračevanje in posledice pokažejo v obliki vlage in kondenza na oknih, prej ali slej se pojavi tudi plesen. »Tudi v najbolj meglenih dneh je v hladnem zraku manj vlage kot v notranjosti stanovanja, ki ga že dolgo nismo prezračili,« poudarja Katja Ličen Pajenk iz podjetja VELUX Slovenija, in dodaja: »Vsak dom ima svoje ’hladne točke’ – okenska stekla, spodnji in zgornji vogali prostorov, kjer zrak ne kroži, betonski deli sten, kjer nastajajo toplotni mostovi ipd. Na teh mestih je zrak hladnejši in ne more vsrkati vse vlage, zato jo v obliki kapljic izloči na površini. Toplota in kapljice na zidovih pa ustvarjajo idealne pogoje za nastanek plesni.«

Medtem ko so bile za starejše stavbe, katerih ovoj ni dobro tesnil, značilne velike toplotne izgube zaradi nenehnega »zračenja« skozi netesna mesta, sodobna gradnja prinaša velike prihranke pri ogrevanju, hkrati pa nas postavlja pred izziv, kako iz prostorov odvajati prekomerno vlago. Će nimamo prezračevalnega sistema, je pozimi vsekakor priporočljivo večkrat odpreti okna na stežaj, da se zrak izmenja, hkrati se iz njega odstrani odvečna vlaga, prostor pa se ne shladi. S tem se zmanjša možnost nastanka kondenza tako na okenskih steklih kot tudi na vgradnem materialu.

Prezračevanje z odpiranjem oken

Prostore bomo učinkovito prezračili, če bomo večkrat na dan za krajši čas odprli okna in vrata ter naredili prepih. Če okna odpremo za deset minut na vsake tri ure, se prostor ne bo podhladil, toplotne izgube bodo minimalne. Če naredimo prepih, se bo prostor prezračil v eni do petih minutah. Če odpremo samo eno okno, se bo prostor prezračil v petih do desetih minutah ob še sprejemljivih toplotnih izgubah. Prezračevanje s priprtim oknom ali oknom, odprtim na »kip«, pa je neučinkovito in energijsko potratno.

Topel in vlažen zrak še hitreje kondenzira pod hladnimi zunanjimi obrobami, zato pozimi ni priporočljivo prezračevanje samo prek prezračevalne lopute. Prostore najbolj učinkovito prezračimo, če vsaj trikrat na dan za deset minut na stežaj odpremo okna.

Prezračevanje tudi pri zaprtem oknu

Prostore bomo najbolj učinkovito prezračili, če bomo vsaj trikrat na dan za deset minut na stežaj odprli okna. »Odvečno vlago, neprijetne vonjave in prah bomo iz mansarde najhitreje odstranili, če bomo ustvarili naravni vlek z odprtimi okni na različnih višinah ali smereh neba,« svetuje Ličen Pajenkova. Strešna okna VELUX imajo sicer vgrajeno prezračevalno loputo, ki omogoča prezračevanje tudi pri vodotesno zaprtem oknu, pri čemer mrčesu in prašnim delcem vstop preprečuje filter. »Vendar pozimi, pri visoki vlažnosti in temperaturnih razlikah odsvetujemo prezračevanje samo prek prezračevalne lopute, saj topel in vlažen zrak še hitreje kondenzira pod hladnimi zunanjimi obrobami,« opozarja sogovornica.

Veliko boljša rešitev je prezračevalni sistem Velux Active, ki prav tako omogoča prezračevanje.

Po besedah sogovornice je delovanje sistema komaj slišno, ob srednji stopnji ventilacije je podobno šepetanju, stopnjo prezračevanja pa lahko preprosto nastavljamo na upravljalni enoti, ki je nameščena na zgornji strani okenskega okvirja. Sistem je primeren tudi kot nadgradnja za klasična strešna okna, pri čemer ne zahteva dodatnih posegov v ostrešje – vgradi se na letve nad strešnim oknom in se popolnoma prilega oknu in obrobam. Združljiv je tudi z roletami, elektrificiranimi zunanjimi mrežastimi senčili in z vsemi notranjimi senčili.

Pravilna vgradnja in neoviran pretok zraka

Težav s kondenzom na strešnih oknih praviloma ne bo, če je okno pravilno vgrajeno, detajli okrog njega pa pravilno izvedeni. Zelo pomembna je zadostna toplotna izolacija okenskih špalet, ki so izdelane iz mavčne obloge. Idealno bi bilo, da bi bile špalete izolirane z enako debelim slojem izolacije kot streha, a v praksi za to običajno zmanjka prostora. »Na slabo izoliranih špaletah v hladnih dneh kondenzira vlaga, prej ali slej se pojavi tudi plesen,« pravi Katja Ličen Pajenk in doda, da mora biti zgornja špaleta horizontalna, spodnja vertikalna, pod oknom pa je priporočljivo namestiti grelno telo. Le tako bo namreč zagotovljen nemoten pretok toplega zraka po steklu, kar je še zlasti pomembno v dnevih, ko se živo srebro spusti pod nič stopinj Celzija.