Pri današnji zatesnjenosti objektov je prezračevanje z naknadno vgrajenimi prezračevalnimi sistemi, nujna investicija. Ker v zaprtih prostorih preživimo večino časa, je za zdravje prostorska mikroklima bistvenega pomena. Z mehanskim prezračevanjem se izognemo zatohlosti, privarčujemo pri ogrevanju in preprečimo pojav vlage in plesni. Stroka ugotavlja, da je za zdrave bivalne razmere na vsako uro potrebno zamenjati 70% zraka. Brez prezračevalnega sistema to pomeni, da bi bilo potrebno vsako uro v vsakem prostoru ustvariti vsaj deset minutni prepih.
Za pogosto dilemo gre, ko uporabniki ne razlikujejo vrst prezračevalnih sistemov, ko gre za sistem prezračevanja z rekuperacijo, bodisi za centralni ali decentralni, ali klasično lokalno prezračevanje .
Prezračevanje doma , ki ga dosežemo z naknadno vgradnjo mehanskega prezračevalnega sistema je v današnjih v zatesnjenih zgradbah, neizogibno. Več ni objekta, ki sistema prezračevanja ne bi potreboval.
Zakaj je prezračevalni sistem ena najboljših investicij?
Prezračevanje nam prepreči odvečen kondenz v prostoru, prezračevalni sistem pa občutno izboljša kakovost zraka, kjer bivamo. Večina prezračevalnih sistemov uspe delovati tako, da neposredno vpliva tudi na zmanjšanje prisotnosti drugih škodljivih snovi v zraku – npr. radona in ogljikovega monoksida in jih je absolutno smotrno vgraditi, četudi pri nekaterih sistemih prezračevanja gre za konkretne posege v stavbo. Poleg tega je večina prezračevalnih naprav opremljenih s filtri, ki lahko odstranijo tudi do 95 % vseh prašnih delcev. Eden takih je filter za cvetni prah, ki dokazano pomaga pri zmanjševanju alergij s senenim nahodom ali drugih specifičnih pljučnih obolenjih.
Praksa kaže resno problematiko zatesnjenosti hiš. V večini primerov, kjer so vgradili nova okna in nimajo zadostnega prezračevanja, se je kakovost zraka poslabšala.
Kako je s prezračevalnimi sistemi povezana kondenzacija?
Kondenzacija je pojav, pri kateri snov iz plinastega stanja prehaja v tekočino. Pojav se zgodi, ko vlažen zrak prihaja v stik z zrakom z nižjo temperaturo. Ta vsebuje vlago, v različnih količinah; ki pa je odvisna od njegove temperature – v toplem zraku se zadržuje več vlage kot v hladnem. Ko pride vlažen zrak v stik s hladnejšo površino, ostane na njej nekaj te vlage.
Zrak v naših domovih vsebuje vodno paro kot posledico dihanja, kuhanja, pranja ali sušenja oblačil. V hladnem vremenu topel, vlažen zrak potuje v hladnejše dele naših domov. Odvečna vodna para v zraku se zbira na hladnih, neprepustnih površinah, kot so okna in stene, posebno kjer ni dovolj izolacije in se pojavi toplotni most. Vlaga se lahko pojavi tudi na manj vidnih mestih, za pohištvom, pod talnimi oblogami, v omarah med garderobo in povzroči škodo, ki jo je izredno težko sanirati.
Kondenzacija z vlago se pojavi na hladnejših površinah, posebno na nevpojnih površinah (oknih ali ploščicah) kot posledica slabega prezračevanja in to na kateri koli površini, vendar dokler se ne pojavi plesen, je ponavadi ne boste opazili.
Zakaj prezračevanje z odpiranjem oken ni rešitev
Vemo da odpiranje oken z ustvarjanjem prepiha v večini primerov ni dovolj učinkovito. Za prezračevanje z občasnim odpiranjem oken velja, da je vsebnost CO2 in ostalih, za zdravje nevarnih snovi, še vedno previsoka. Veliko nižja je pri prezračevanju, ki jih dosežejo različni prezračevalni sistemi.
Stroka ugotavlja, da je za zdrave bivalne razmere na vsako uro potrebno zamenjati 70% zraka. Brez mehanskega prezračevalnega sistema to pomeni, da bi bilo potrebno vsako uro v vsakem prostoru ustvariti vsaj deset minutni prepih.
Zrak je v obnovljenih zgradbah slabši od zunanjega
Meritve kažejo, da je zrak znotraj bivalnih prostorov veliko slabši, kot je 24 urno povprečje zraka na prostem. Predvsem zaradi hlapljivih snovi, ki jih stalno oddaja oprema v hiši (pohištvo, lakiran pod, tkanine) ter pranja, kuhanja in ljudi. V zaprtih prostorih je zdravju še posebno nevaren plin radon.
Prezračevanje in predpisane norme
Ljudje v preteklosti niso bivali v zatesnjenih prostorih, kot danes. Čeravno stroka vsakodnevno opozarja na sindrom bolnih stavb, ter predpise, ki veljajo za potrebno prezračevanje, gradbeni mojstri na drugi strani zavajajo, ko govorijo o »dihanju« sten. Prehod svežega zraka je skozi stene novih ali obnovljenih zgradb neznaten, posledice pa se kažejo v povečanju obolevnosti.
Sedanji predpisi zahtevajo izmenjavo zraka, ki bi se morala izvajati na vsaki dve uri, ko pa v prostorih ni ljudi, pa na vsakih 5 ur. Če je v majhnem prostoru več ljudi, je to premalo, če je v večjem prostoru prisoten samo en človek, pa je to preveč. Praktično uporabno pravilo za prezračevanje je 20-25 m3 svežega zraka na uro/osebo. Če sta npr. v spalnici, površine 16 m2, višine 2,5 m, s prostornino 40 m3, dve osebi, pomeni, da je potrebno zrak izmenjati vsako uro.
Prezračevanje – centralni prezračevalni sistem v primerjavi z 2 – kratnim odpiranjem oken (24 – urne vrednosti CO2).
Prezračevanje s priprtimi okni
Prezračevanje, ki omogoča vsaj zasilno izmenjavo zraka, lahko sicer dosežemo z majhnim nagibom okenskega krila. Spodaj vstopa hladen zunanji zrak, zgoraj izhaja topel, okensko okovje pa omogoča nastavljanje nagiba po stopnjah. Pri nizkih zunanjih temperaturah zadošča že majhen nagib in s tem majhna reža med krilom in podbojem. Slabosti prezračevanja s priprtimi okni so energetske izgube, povečan hrup ter vstop nečistoč in prahu. Poznamo tudi okenske prezračevalnike, z dvema ventilatorjema – nad, pod, ali ob oknu. Nekateri prezračevalniki delujejo izmenično, ko odvajajo zrak se ogrejejo, nato dovajajo svež zrak in ga z akumulirano toploto ogrejejo.
Prezračevalni sistemi – najboljša alternativa odpiranju oken
Poznamo različne prezračevalne sisteme. Takšne, ki se preprosto vgradijo v zunanje stene posameznih prostorov, imenujemo lokalni ali decentralni prezračevalni sistemi. Sistemi prezračevanja, kjer imamo osrednjo prezračevalno enoto, ki povezuje po prostorih napeljane cevi z zračniki, imenujemo centralni prezračevalni sistem. Vsi ti prezračevalni sistemi imajo možnost rekuperacije – vračanje toplega zraka, ki nam predvsem v zimskih mesecih pomaga pri čim manjši porabi energije za ogrevanje. Oba prezračevalna sistema sta primerna za vgradnjo v nove ali obstoječe objekte.
Prezračevalni sistemi – cena
Cena prezračevalnega sistema je odvisna od vrste izbranega sistema. Priporočamo, da cene prezračevalnih sistemov preverite pri večih ponudnikih, ter da razpoložljive sisteme primerjate med seboj za vaš primer objekta.
Za vgradnjo prezračevalnega sistema se lahko koristi subvenija Eko sklada
Subvencijo Eko sklada za namen vgradnje prezračevalnega sistema lahko koristijo investitorji, ki vgradijo prezračevalni sistem z rekuperacijo (vračanje toplote – rekuperacija). V javnem pozivu 99SUB-OB22 so sredstva a voljo tako za centralni sistem prezračevanje (en sistem na stanovanje), kot za lokalne prezračevalne sisteme z vračanjem toplega zraka. Prezračevalne naprave morajo beležiti dovolj velik izkoristek vračanja toplote in zadostiti zahtevam Eko sklada. Pri ponudnikih prezračevalnih sistemov se pozanimajte, če njihove naprave zadostujejo zahtevam za Eko sklad subvencijo. Višina finančne spodbude znaša 20% priznanih stroškov investicije, vendar je omejena do 2.000 EUR za centralni sistem ter do 300 EUR za posamezno napravo lokalnega prezračevalnega sistema z rekuperacijo.
Centralni prezračevalni sistemi z rekuperacijo
Centralni prezračevalni sistemi imajo po stavbi v vse bivalne prostore napeljane cevi. Najbolj primerni so za vgradnjo v nove objekte. Pri popolni obnovi starejše stavbe jih je smiselno vgraditi tudi tam. Za centralni prezračevalni sistem z vračanjem toplote velja, da tok hladnega dovodnega in toplega odvodnega zraka potuje skozi toplotni izmenjevalnik. Odvodni zrak ogreva dovodnega, ob tem pa se najmanj 70 odstotkov toplote odvedenega zraka vrne. Prezračevanje z vračanjem toplote poznamo pod nazivom prezračevanje z rekuperacijo.
Centralno prezračevanje z rekuperacijo
Na ta način delujejo najsodobnejši centralni prezračevalni sistemi, ki imajo tudi najnižje stroške delovanja. Vpihovanje svežega zraka je celovito, toploto vračamo v vse prostore. Centralno prezračevanjenje sistem se zaradi ekonomike pogosteje izbere pri vgradnji v novih stanovanjskih hišah, kjer gre za več kot 5 ločenih prostorov, v manjših stanovanjih je bolje izbrati decentralni prezračevalni sistem. Centralna naprava tega sistema ne zahteva čiščenja, razen zamenjave filtrov. Določeni modeli centralnega prezračevalnega sistema omogočajo vračanje vlage (entalpijski izmenjevalec).
Spoznajte lokalni prezračevalni sistem z rekuperacijo Hansen
Lokalno prezračevanje z rekuperacijo delujejo na podlagi kontrolirane izmenjave zraka v prostor in iz njega. Proces poteka v dveh ciklih po 70 sekund. V prvem prezračevalni sistem črpa zrak iz prostora skozi keramični izmenjevalnik toplote iz stavbe. Temperatura zraka se shrani v keramičnem izmenjevalniku. Drugi cikel poteka v obratni smeri.
Decentralni prezračevalni sistemi
Bolj enostaven za vgradnjo je lokalni ali decentralni prezračevalni sistem.Vgradnja tega sistema je še posebej primerna za obstoječe stavbe, ki nujno potrebujejo prisilno prezračevanje. Tudi graditelji novih hiš se pogosto odločajo za lokalne rekuperatorje, saj je investicija nižja, kot prezračevanje s centralnim sistemom. V primeru lokalnega prezračevanja je za enoto potrebna le odprtina v steni, ter priključek na elektriko. Cevnega sistema v tem primeru ni. Boljši lokalni rekuperatorji omogočajo tudi kontrolo vlažnosti v prostorih. S časovnimi releji si lahko lokalne prezračevalne naprave nastavimo, kdaj naj delujejo. Ti sistemi so še posebej primerni za bolj vlažne prostore, na primer kopalnice.
Decentralno ali kolalno prezračevanje
Vas zanima cena, izvedba, subvencija, garancija?
Izpolnite spodnji kontakti obrazec in v najkrajšem možnem času vam bomo odgovorili na vprašanja.
Kontaktirajte ponudnika "*" indicates required fields
