Vlaga v zidu - razvlaževanje
Zidovi se lahko navlažijo iz stalnih in občasnih virov vlage, ki so nad in pod površino terena. Če vlage v zidu ni in je zid suh, to pomeni, da smo ga z gradbenimi prijemi pravilno zaščitili pred vdorom vlage v zid, ter da se nahaja v stanju ravnotežja glede na vlago. Sposoben je oddati več vlage, kot se zaradi različnih vzrokov nabere v ali na njem, kar pomeni, da je suh.
BSH postopek z vtiskovanjem kremaste emulzije v izvrtine je zelo enostaven
Vlaga v hiši se lahko odpravi na dva načina; lahko preprečimo dovod vode vanj ali pa povečamo izparevanje vlage, najbolje pa je, da dosežemo oboje. Če je zid vlažen in se niti v poletnem času ne osuši to pomeni, da so takšni prostori v stavbi samo pogojno vseljivi in da je nujno potrebno problem odpraviti.
Glavni vzrok navlaževanja
Vzrokov je lahko več, med najpogostejše pa spada kapilarni. Voda iz zemljišča pod pritiskom prodre do stene in se najprej vpije v okrog 1 mm velike pore. Sedaj se zaradi kapilarnega sesanja prične kljub gravitaciji pomikati po zidu navzgor. Čim drobnejši so medprostori in kapilarne razpoke v zidu, tem višje se lahko dvigne. Ta višina bi teoretično lahko bila neomejena, vendar se zaustavi na višini, kjer je hlapenje večje od dotoka vode. Polaganje toplotne izolacije na zid, ki je na pogled dobra rešitev, bo stanje samo poslabšalo, saj se bo zaradi zmanjšanja izparevanja stolpec vlage v zidu dvignil še višje.
|
Priprava vrtin za vlivanje emulzije v kamnito steno |
Spremenjen namen kleti
Za vse stare stavbe pa ne moremo trditi, da so zgrajene slabo. Pred časom je bila vlaga v zidu povsem običajna, kleti so namenoma puščali vlažne, saj so služile za skladiščenje ozimnice, jabolk, krompirja, poleti so delovale kot hladilniki, pozimi pa preprečevale zamrznjenje hrane. Tudi žlahtna plesen na stenah vinske kleti je bila zaželena, saj so njene spore sodelovale v fermentaciji pijače. V kleteh so brez težav shranjevali še premog za ogrevanje, zato vlažna klet ni nikogar motila. S spreminjanjem načina bivanja in namena kleti, pa jih je po novem običajno osušimo.
|
Način vrtanja in priprava za vlivanje emulzije v izvrtine |
Popravilo stene z vlago v zidu je vedno drago
Vlaga v zidu je v glavnem problem starih stavb, ki nimajo vertikalne ali horizontalne izolacijske plasti, ki preprečuje vdor vlage, ali pa so te plasti z leti izgubile svojo funkcijo. Način popravila strokovnjaki določijo za vsak primer posebej. Najdražji pristop je izkop do spodnjega roba temeljev, nameščanje nove vodoravne in navpične izolacije na zunanji strani zidu, polaganje drenaže in ponoven zasip. S tem pa je rešen le pritisk vode s strani, problem vlaženja kletnih zidov in podov od spodaj pa ne. Zato velikokrat pod kleti poglobijo do spodnjega roba temeljev, s čimer se odpre površina vlažnega zidu, ki se sedaj lahko prične sušiti. Na področjih z visoko podtalnico je problem rešljiv samo z izkopom globokega vodnjaka ob stavbi, v katerega se pričnejo stekati podzemne vode, ki jih nato s stalno delujočo črpalko odvajamo čim dalje stran. Zato je za gradnjo na neznanem zemljišču nujno potrebno najprej ugotoviti, kaj se dogaja pod zemljo in se šele nato odločiti za način in izvedbo gradnje.
Prezračevalni sistem HANSEN
|
||
Kako deluje kemija
Kemična rešitev je najcenejša, vendar ni primerna za zidove z velikimi votlimi medprostori ali kamnite zidove iz drobnih kamnov. Snovi bodo zmanjšale premer kapilar in jih zamašile ali v njih povečale površinsko napetost, posledica pa je vodoodbojni efekt. Uporabljajo akrilate, parafine, silane, silikate, emulzijske mešanice in podobno. Snovi bodo najbolje delovale do 60% vlažnosti zidu, če je višja, je zid prej potrebno osušiti. Tudi visoka vlažnost zraka, preko 90% otežuje sušenje snovi ali jo celo onemogoči, zato lahko uspešno delamo samo do 70% vlage v zraku. Postopek ne vpliva na statiko zidu, zato ga lahko neomejeno uporabljamo. Zanimiv je še postopek s parafini. Pri tem v izvrtine vtikamo električne grelnike s temperaturo do 180°C, ko je zid pregret in popolnoma osušen pa izvrtine zalijemo z vrelim parafinom. Injektiranje epoksidnih smol pod visokim pritiskom je dražji postopek, za njega potrebujemo posebna orodja in znanja zato je manj zanimiv.
|
Dva dobra vendar draga primera popravila stare vlažne stene
|
|
Vsak vkopan zid je obremenjen z vlago, zato je hidroizolacija tako pomembna |
Tuji BHS postopek
Pri tem vrtamo v opečni zid vodoravne luknje premera 12 mm v razdalji največ 120 mm. Luknje se morajo nahajati v plasti malte med zidaki. Pri tem v odprtino vtiskujemo mešanico silana in siloxana, izdelano v kremasti obliki in brez topil, ki bo kemično spremenila plast malte ter delno prodrla tudi v zidake (BHS Horizontalsperre). Izvrtino je potrebno najprej izpihati ter nato maso iztiskati enakomerno od dna do konca izvrtine, da enakomerno napolni vrtino.Prednost tega postopka je enostavnost, saj niso potrebna dodatna dela, tudi premer izvrtine je majhen zato delo lahko hitreje napreduje. Protikapilarna bariera bo aktivna od 10 do 20 let, nato pa bo potrebno postopek ponoviti ali uporabiti drugega.
|
Kapilarna prepreka prekine vstop vlage v zid ki se bo osušil z izhlapevanjem |
Najcenejša samoizvedbena varianta odprave vlage v zidu
Lahko pa uporabimo domačo mikroemulzijo za blokado kapilarne vlage, ki jo vlivamo v poševne izvrtine v zidu. Potek je malo bolj zamotan, vendar ga lahko povprečno spreten uporabnik opravi sam, saj so vrtalni stroji in svedri poceni, prihranek pa bo visok. Postopek izvajamo na opečnih, kamnitih in mešanih ter poroznih betonskih zidovih. Koncentrat ne vsebuje topil, zid pa je lahko zelo vlažen.
|
Vlivanje emulzije lahko poteka sočasno z vrtanjem lukenj |
Vrtamo pod kotom 30 do 40°, sveder pa zaustavimo 5 – 7 cm pred izstopom iz zidu na drugi strani. Zidove debelejše od 50 cm vrtamo z obeh strani. Sveder pri tem večkrat prevrta plasti malte, ker je še posebej ugodno za širjenje emulzije. Po vrtanju izpihamo prah, v vrtine pa s pomočjo hitrovezne malte Hidrozat namestimo cevke in lijake, izdelane kar iz plastičnih steklenic. Za oporo uporabimo desko, nalivamo dokler zid vpija, vendar samo en dan. Podroben postopek je opisan v tehničnem listu Kema Puconci, mikroemulzija pa je Kemasol Micro. Nato izberemo primeren omet (na primer Hydroment), ki bo dodatno osušil nakopičeno vlago in hiška bo kot nova.
Povezane vsebine
