Decentralni prezračevalni sistem ni lokalni prezračevalni sistem, kot se pogosto napačno navaja. Lokalno namreč pomeni, da prezračujemo le prostor, v katerem je vgrajena lokalna enota, medtem ko so pri decentralnem prezračevanju posamezne enote med seboj povezane in zagotavljajo celostno prezračevanje vseh prostorov v hiši ali stanovanju.
V grobem ločimo tri vrste prezračevanja, in sicer centralno, decentralno in lokalno. Poglejmo, v čem se razlikujejo.
Centralno prezračevanje
Pri centralnem sistemu prezračevanja so iz ene večje enote (rekuperatorja) speljane cevi za dovod in odvod zraka do vseh prostorov v hiši ali stanovanju. Cevi so lahko speljane po zunanji strani objekta pod toplotno izolacijo ali v notranjosti po ploščami za talno gretje, pod spuščenim stropom ipd. Največkrat se vgrajuje v novo gradnjo , v obstoječe hiše le redko, običajno v primeru celovite energijske prenove objekta.
Decentralni sistemi prezračevanja Lunos. (Foto: Lunos, d.o.o.)
Lokalno prezračevanje
V tem primeru težko govorimo o prezračevalnem sistemu, saj gre pravzaprav za eno enoto, ki se montira na zid, po dveh ceveh pa se skozi njo sočasno dovaja svež zrak v prostor in odvaja iz njega izrabljen zrak. Lokalno prezračevanje se običajno uporablja za prezračevanje enega prostora. Zaradi pomanjkljivosti, kot so slabi izkoristki pri izmenjavi zraka in omejen obseg delovanja (le nekaj kvadratnih metrov na posamezno enoto), se to prezračevanje le še redko vgrajuje.
Decentralno prezračevanje
Decentralni sistem prezračevanja sestavlja več posameznih enot, ki so lahko na videz podobne nekaterim enotam lokalnega prezračevanja, tukaj pa se vsa podobnost konča. Vse enote decentralnega sistema namreč delujejo usklajeno prek centralne regulacije, ki nadzira razmere v posameznih prostorih in temu samodejno prilagaja delovanje posameznih enot.
Različni decentralni sistemi prezračevanja
Higrosenzibilni sistem: gre za kontrolirano prisilno prezračevanje brez rekuperacije toplote, pri katerem zaradi natančno dimenzironiranih pretokov zraka ni velikih toplotnih izgub.
Sistem z rekuperacijo: s toploto, ki prostor zapušča z ogretim izrabljenim zrakom, se ogreva hladen svež zrak, ki se dovaja v prostor. S tem se zmanjšajo toplotne izgube pri prezračevanju, saj hladnega vstopnega zraka ni treba dodatno ogrevati.
Hibridni sistem: je nekakšna mešanica med higrosenzibilnim sistemom in sistemom z rekuperacijo.
Decentralni sistem prezračevanja
Dvosmerne (reverzibilne) enote decentralnega sistema
Decentralni prezračevalni sistem z rekuperacijo je sestavljen iz več dvosmernih (reverzibilnih) enot, nameščenih na zunanje stene posameznih prostorov v hiši ali stanovanju. Skozi vsako posamezno enoto poteka izmenjava zraka – zrak v intervalih nekaj časa vstopa v prostor in nekaj časa iz njega izstopa. Zrak, ki izstopa, svojo toploto odda keramičnemu hladilniku, od koder se toplota odda svežemu vstopnemu zraku. Dovod zraka v prostor omogočajo ventilatorji, nameščeni v kuhinji, kopalnici in drugih servisnih prostorih, zaradi katerih se ustvarja majhen podtlak, ki povzroči počasen, dotok svežega zraka skozi vhodne enote.
Za nemoteno in učinkovito delovanje decentralnega sistema z rekuperacijo je nujno, da je sistem pravilno načrtovan, nameščen na pravih mestih in ustrezno dimenzioniran. »Le tako lahko zagotovimo enakomerno prezračevanje vseh prostorov, pri čemer so izkoristki vračanja toplote približno 90-odstotni,« pravi Milan Kuster in doda, da je skrivnost delovanja v reverzibilnem delovanju rekuperatorskih enot. Te namreč ob sočasni smeri delovanja ustvarjajo zračne poti, kjer se izmenja celotna prostornina zraka v prostoru. Bistvo delovanja pa je krmiljenje, za kar skrbi posebna kontrolna enota, ki ves čas meri temperaturo, vlago, vsebnost ogljikovega dioksida in prašne delce v prostoru, temu pa prilagaja smer in čas delovanja posamezne rekuperatorske enote.
Cena prezračevalnega sistema od 2500 do 4500 evrov
Ob pravilno načrtovanem sistemu bodo gradbeni posegi pri vgradnji minimalni. Vsa dela so običajno končana v enem dnevu, tako pri vgradnji v novo kot tudi v obstoječo hišo. V 200 kvadratnih metrov veliko hišo je treba vgraditi od osem do deset enot decentralnega sistema, za pravilno krmiljenje pa dve regulaciji (eno za spalni in drugo za bivalni del).
Za decentralni sistem z rekuperacijo bo treba skupaj z vgradnjo odšteti približno 4500 evrov, za hibridnega okrog 3500, za higrosenzibilnega, ki ne izmenjuje toplote med zračnima tokovoma, ampak zgolj prezračuje in uravnava vlago, pa približno 2500 evrov. Strošek naložbe lahko pri prvih dveh zmanjšamo s subvencijo Eko sklada, ki znaša do 20 odstotkov vrednosti naložbe oziroma 300 evrov za vsako vgrajeno enoto decentralnega sistema.