Visokotemperaturne termične obdelave lesa so se domislili Finci. Ugotovili so, da s tem dosežejo spremembo barve in občutno izboljšajo nekatere lastnosti trdih in mehkih lesov, ki rastejo v Evropi.
S tem so zelo razširili področja uporabnosti, ter zmanjšali uničevanje pragozdov. V njih sekači zaradi dobička iščejo samo žlahtne vrste lesa, vse ostalo drevje pa obravnavajo kot plevel in s težkimi stroji pragozd uničijo do neprepoznavnosti.
 Spremembe tona termolesa po obdelavi na različnih temperaturah |
Visokotemperaturne komore
Les se vname pri temperaturah med 250 do 400°C, v posebnih termokomorah pa ga postopno ogrejejo do končnih 215°C. Trd ali mehak les najprej z vročino in paro ogrejejo na 100°C, pri čemer se popolnoma osuši, nato pa temperaturo dvignejo do največ 215°C in jo vzdržujejo dve do tri ure. Sledi zadnja stopnja v kateri ga počasi ohlajajo in navlažijo. Ko je v komori okrog 90°C vpihujejo vodno meglo s čimer absolutno suhemu lesu povečajo vlažnost na uporabnih 4 do 7%. Hlajenje izvajajo počasi, da les nebi razpokal. Komore morajo zdržati visoke temperature, vodo, paro in korozivne pline, ki izhajajo iz lesa, zato so izdelane iz nerjavečih materialov. Te razmere morajo prenesti tudi vgrajeni ventilatorji in grelniki. Komore ogrevajo z elektriko, nafto ali plinom, izhajajoče lesne pline pa vodijo v kurišče kotla, kjer dokončno odgorijo, toploto pa nato vrnejo v komoro.
Thermo S in Thermo D
Če les med postopkom ogrevajo na dva različna nivoja, zaradi tega izdelek pridobi določene lastnosti. Oznaka S pomeni stabilnost (Stability), ki je ključna lastnost, ki jo pridobi termično obdelan les. Občutljivost na vlago se močno zmanjša, saj se takšen les nato nabreka ali krči za samo 6 do 8%. Oznaka D pomeni trpežnost (Durability), nabrekanje in krčenje znaša 5 do 6%. Termo les D ima od tipa S še nekaj višjo vremensko odpornost, dimenzijsko stabilnost in je temnejše barve. Strukturne spremembe v lesu se začnejo dogajati pri 150°C in se nadaljujejo do zaključka termične obdelave.
 Termoles je odporen na vremenske vplive in obrabo |
|
 V termokomori ga ogrejejo do 215°C pri čemer spremeni barvo in lastnosti |
Poraba energije in vpliv na okolje
Največji del energije porabimo, da svež les posušimo na uporabno vlažnost, ki znaša med 10 do 13%. Za predelavo v termoles bomo morali dodati samo še 25% energije, poraba elektrike za ventilatorje in sistem vlaženja v komori pa je enaka v obeh primerih.
Ker za obdelavo potrebujemo samo toploto in vodo ter nobenih kemikalij je izdelava termolesa okolju prijazna. Pri tem je potrebno izhajajoče dimne pline prestreči in sežgati, da preprečimo izstop neprijetnih vonjav v okolico. Med postopkom dobimo manjšo količino goste odcedne vode, ki jo je potrebno speljati v vsedalni bazen in nato v kanalizacijo.
Nove odlične lastnosti
Termoles iz mehkih lesov postane zelo odporen na vremenske vplive se manj širi in krči, ter postane občutno temnejši. Trdi lesovi po obdelavi na najvišji temperaturi postanejo za stopnjo bolj vremensko odporni in dimenzijsko stabilni, ter enako močno potemnijo kot mehki. Za obe vrsti lesov pa velja, da se upogibna trdnost po obdelavi ne spremeni, manj vpijata vlago, sta bolj odporna proti insektom in plesni, po zaključku uporabnosti nista nevaren odpadek ter prihajata iz domačih gozdov.
Termoles je sterilen in ne vsebuje strupov, vijaki pa v njem držijo enako trdno kot v običajnih lesovih, če pa ga predvrtamo pa bo vprijem še boljši. Tudi odpornost na pritisk se poveča, zlasti pri lesovih, obdelanih na višji temperaturi. Les postane lažji ter za 25% boljši toplotni izolator, njegova elastičnost se malo zmanjša, sposobnost vpijanja vlage pa pade do 30%. Glede ognjeodpornosti pa ni razlike med običajnim sušenim lesom in termolesom. Če ga lepimo, za spoj potrebujemo več časa in višji pritisk, oprijemljivost za barve in premaze pa je podobna lesu. Vonj po ožganem zaznamo po obdelavi vendar bo s časom izginil. Režemo ali brusimo ga kot običajen les, po skobljanju pa je površina tako gladka, da brušenje ni potrebno.
Ko bo svoj uporabni cikel zaključil, bo med gorenjem oddal za 30% manj energije, saj se ta skriva zlasti v hlapljivih substancah, te pa smo s pregrevanjem že odstranili. Gorel bo z manjšim plamenom in z manj dima, zagorel pa bo hitreje, saj ne more sprejeti toliko vlage kot običajen les. Če ga nepremazanega izpostavimo vremenskim vplivom pa bo sčasoma dobil prijetno siv ton, kot ga imajo vsi lesovi, izpostavljeni dežju in soncu.
