Stroški ogrevanja

Če je temu tako, mečete skozi okno veliko denarja in po nepotrebnem onesnažujete okolje. Se sprašujete zakaj? Zato ker nimate vgrajenih termostatskih radiatorskih ventilov, ki samodejno regulirajo temperaturo v prostoru. že samo 10C50C porabite od 25% do 40% več energije za ogrevanje. Se vam zdi to nemogoče? Stanovalci v enem od Ljubljanskih blokov so dobili nalogo, da izmerijo temperaturo v dnevni sobi in jo vpišejo na anketni list. Najvišja izmerjena temperatura je bila 280C! višja temperatura v prostoru, ki jo z našimi čutili niti ne občutimo, pomeni od 5% do 8% višje stroške za ogrevanje. Če imate stanovanje v povprečju pregreto za

Po dosedanjih izkušnjah lahko z vgradnjo termostatskih radiatorskih ventilov v povprečju prihranimo 20% stroškov za ogrevanje. Kakšen prihranek dosežemo, je odvisno od tega, kakšno opremo izberemo in od tega kakšno temperaturo želimo vzdrževati v posameznih prostorih. V spalnici naj bi bila idealna temperatura med 18 in 19 stopinjami celzija, v dnevni sobi okoli 20, v kopalnici 24, v otroški sobi 20, v pomožnih prostorih 18 itd.

Kaj pravi zakonodaja?

Vgradnja termostatskih radiatorskih ventilov je zakonsko predpisana že od leta 1984 in danes skoraj ni več mojstra, ki bi na radiatorje vgrajeval navadne ročne ventile. Z vgradnjo termostatskih radiatorskih ventilov je tesno povezano hidravlično uravnoteženje ogrevalnega sistema. Žal so tu predpisi precej bolj ohlapni, tako da ocenjujemo, da je hidravlično uravnoteženih manj kot 10% obstoječih objektov. To pomeni, da so bile za zagotavljanje pravih pretokov vgrajene prevelike črpalke, ki po nepotrebnem povzročajo večjo porabo energije, šumenje v ceveh in radiatorskih ventilih. Zahvaljujoč Danfossovemu servisu hidravličnega uravnoteženja se stanje iz leta v leto izboljšuje in vse več sistemov deluje optimalno in energetsko varčno. Samo kot zanimivost naj povemo, da je Danfoss Trata v Ljubljani največji svetovni proizvajalec avtomatskih ventilov za hidravlično uravnoteženje, Danfoss A/S iz Danske pa daleč največji proizvajalec radiatorskih termostatskih ventilov na svetu.

Kako deluje termostatski ventil?

V ventil je vgrajeno posebno tipalo, polnjeno s plinom, tekočino ali voskom, ki se odziva na spremembo temperature prostora tako, da samodejno odpre ali zapre dotok vroče vode v radiator. Najhitreje in najbolj natančno uravnavajo temperaturo tipala polnjena s plinom. Plinska tipala tudi niso podvržena težavam, ki jih imajo tipala polnjena s tekočino ali voskom, ker:

• vosek z leti izgubi svojo elastičnost, regulator pa postane navadni zaporni (ON-OFF) ventil;

• se vosek ali tekočina zaradi velikega notranjega trenja elementov bistveno počasneje odziva na spremembo temperature prostora,

• poleti, ko je temperatura v prostoru visoka, termostatski ventili pa so zaprti, se pri vosku ali tekočini pojavi zelo močan pritisk na sedež ventila. Blokiranje ventila je potrebno preprečiti z nastavitvijo termostatske glave na najvišjo vrednost.

Kaj je hidravlično uravnoteženje?

S hidravličnim uravnoteženjem dosežemo, da je energija, ki prihaja v stanovanjski objekt enakomerno porazdeljena med posamezna stanovanja in med posamezne radiatorje. Energija, ki vstopa, je v bistvu vroča voda, ki se v radiatorjih ohlaja in oddaja toploto prostoru. Pomemben del hidravličnega uravnoteženja je tako nastavitev pravega pretoka na radiatorskem termostatskem ventilu. Pretok določi projektant, nastavi ga inštalater, ki je vgradil termostatske ventile. Če so vsi ventili pravilno nastavljeni, bo sistem uravnotežen in bodo vsa stanovanja ob zagonu sistema hkrati in dovolj ogreta. Pri hidravlično neuravnoteženem sistemu bi prišlo do zamika med ogrevanjem bližnjih in bolj oddaljenih stanovanj. V najslabšem primeru se tista oddaljena stanovanja nikoli niti ne segrejejo do želene temperature. S hidravlično izravnavo sistema se v glavnem rešijo tudi težave povezane s šumnostjo cevi in ventilov, kar zopet vpliva na udobje v prostorih.

Kot zanimivost naj povemo, da so ventili ASV najbolj prodajani ventili za avtomatsko hidravlično uravnoteženje na svetu. Proizvajajo se v Ljubljani v podjetju Danfoss Trata s pomočjo robota.

Sistemi s termostatskimi radiatorskimi ventili imajo še eno pomembno značilnost. Pretok v sistemu se ves čas spreminja, kar pomeni, da uravnoteženje sistema samo s fiksnimi nastavitvami ni dovolj. V določenem trenutku se lahko celo zgodi, da bo več ventilov v skoraj zaprtem položaju. Padec tlaka v ceveh in spojnih elementih se bo takrat zelo zmanjšal, celoten tlak črpalke pa se bo praktično izničil na regulacijskem ventilu.

Zgodi se lahko naslednje:

• termostatski ventili imajo nestabilno regulacijo in so nezmožni uravnavati temperaturo,

• krožnik ventila udarja ob sedež in povzroča ropot,

• ventil lahko povzroča nezaželene šume pri obratovanju.

Zaradi tega je potrebno izvesti hidravlično uravnoteženje in na dvižne vode vgraditi samodejne regulatorje tlačne razlike, ki poskrbijo za optimalno delovanje termostatskih ventilov.