28 milijard dolarjev drag dvig morske gladine

Do leta 2050 naj bi morska gladina narasla za pol metra, s tem pa ogrozila več kot 28 bilijonov dolarjev vrednega premoženja največjih obalnih mest na svetu.Tako poročilo, sestavljeno za zavarovalniško industrijo. Vrednost infrastrukture, izpostavljene v t. i. “pristaniških velemestih,” urbanih konglomeratih z več kot 10 milijoni ljudi, je danes le tri bilijone. Porast potencialne škode naj bi bil posledica pričakovane večje urbanizacije in povečane izpostavljenosti te večje populacije naravnim katastrofam, ki jih povzročajo dvig morskih gladin in višje temperature.

Višje temperature pomenijo več naravnih katastrof

Do leta 2050 naj bi morska gladina narasla za pol metra, s tem pa ogrozila več kot 28 bilijonov dolarjev vrednega premoženja največjih obalnih mest na svetu.

Tako poročilo, sestavljeno za zavarovalniško industrijo. Vrednost infrastrukture, izpostavljene v t. i. "pristaniških velemestih," urbanih konglomeratih z več kot 10 milijoni ljudi, je danes le tri bilijone. Porast potencialne škode naj bi bil posledica pričakovane večje urbanizacije in povečane izpostavljenosti te večje populacije naravnim katastrofam, ki jih povzročajo dvig morskih gladin in višje temperature.

Posledice podcenjene
Poročilo WWF-ja in Allianza , ugotavlja, da so raznovrstne regije in ekosistemi sveta blizu temperaturnih pragov oz. kritičnih točk. Vsaka izmed morebitnih naravnih katastrof bi lahko za večjo urbano populacijo pomenila uničujoče okolijske, socialne in ekonomske spremembe. Poročilo meni, da so bille posledice prečkanja omenjene kritične točke za preživetje ljudi in gospodarskih aktiv podcenjene.

Globalne temperature so se že dvignile za najmanj 0,7 stopinj Celzija, po poročilu pa nas čaka v drugi polovici stoletja še nadaljnji dvig za 2-3 stopinje, če se izpusti toplogrednih plinov pred letom 2015 drastično ne zmanjšajo. Posledično tajanje Grenlandije in zahodnoantarktične ledene plošče bi lahko vodilo do dviga morske glasine za pol metra do leta 2050. Poročilo se osredotoča na območja in pojave, kjer se lahko pričakujejo katastrofe, ki bi imele precejšen vpliv na okolje.

Denimo orkan v New Yorku, ki bi zdaj stal bilijon dolarjev, bi do sredine stoletja pomenil petbilijonski zavarovalniški račun.

Še eno vprašanje v razmislek zbranim v Köbenhavnu.


Vir: http://www.rtvslo.si/okolje/28-milijard-dolarjev-drag-dvig-morske-gladine/217629

Več iz teme:

POVEZANI ČLANKI