Ljubljana, 19. novembra (STA) – Poslanke in poslanci so napovedali podporo deklaraciji o aktivni vlogi Slovenije pri oblikovanju nove svetovne politike do podnebnih sprememb. Podporo so izrazile vse parlamentarne stranke, edino SDS se bo pri glasovanju vzdržala, ker da je deklaracija všečna, a neživljenjska.
Z deklaracijo želi DZ slovensko vlado opozoriti, da želi na podnebni konferenci v Koebenhavnu močno in ambiciozno rešitev ter da bi bile ambicije Slovenije visoke tudi po sprejetju Koebenhavnskega sporazuma. Deklaracijo so skupaj z nevladnimi okoljskimi organizacijami pripravile poslanske skupine SD, LDS, DeSUS in Zares.
Kot je ob predstavitvi dokumenta poudaril poslanec SD Matevž Frangež, DZ s to deklaracijo določa splošna stališča in politiko Slovenije na področju boja zoper podnebne spremembe in prilagajanja na posledice globalnega segrevanja.
Predlog deklaracije določa, da mora nov mednarodni podnebni dogovor opredeliti cilj vsaj 80-odstotnega zmanjšanja globalnih emisij do leta 2050 glede na raven iz leta 1990. Frangež je ob tem izpostavil, da po podatkih Mednarodne energetske agencije drvimo proti dvigu povprečne svetovne temperature za šest stopinj Celzija glede na predindustrijsko obdobje.
"Vemo, da se je v zgodovini to enkrat že zgodilo – pred 254 milijoni let. Izgubili smo 90 odstotkov vseh tedanjih živalskih in rastlinskih vrst. Takrat je Zemlja za to, da se je segrela za šest stopinj Celzija, potrebovala 20.000 let, mi utegnemo isto rast doseči v zgolj 200 letih," je opozoril in dodal, da obstajajo relevantne ocene o tem, da nas bo prilagajanje v svetovnem merilu stalo do 1,5 odstotka svetovnega BDP. Neukrepanje pa se bo pokazalo v 20-odstotnem upadu svetovnega BDP.
Državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Zoran Kus je izpostavil, da je vlada deklaracijo ocenila kot dober dokument, saj vsebuje skrb, poziv, zavezo in podporo ciljem in prizadevanjem Slovenije v okviru EU za sprejem ambicioznega, učinkovitega in poštenega podnebnega sporazuma v Koebenhavnu.
Deklaracija je najbolj splošen dokument, ki ga DZ lahko sprejme in danes se o teh temah govori preveč splošno, nimamo pa konkretnih rešitev, je poudaril Radovan Žerjav (SLS). "V SLS se zavedamo, da gre za globalni problem, ne samo v svetovnem merilu, temveč tudi v smislu nereševanja," je pojasnil in dodal, da bo SLS podprla načelna stališča deklaracije, se pa sprašuje, zakaj ni konkretnih rešitev. Žerjav je prepričan, da okoljevarstvena ozaveščenost slovenske družbe zaradi tega ne bo nič večja.
Deklaracija je potrebna in ni dvoma, da je ne bi podprli. Dobro pa bi bilo, če bi naredili več od te deklaracije, je prepričan tudi Zmago Jelinčič (SNS), ki upa, da bo vlada naredila več in da bo začela ukrepati. Izpostavil je, da je treba omejiti uporabo fitofarmacevtskih sredstev, prepovedati pesticide ter začeti uporabljati obnovljive vire energije, predvsem sončno. Opozoril pa je tudi na preveč tovornega prometa, predvsem tranzitnega.
Drugače kot podpreti deklaracijo ni mogoče, je pojasnil Anton Anderlič (LDS), ki deklaracijo razume kot brezčasovni okvir. Izpostavil je nemško študijo, ki izpostavlja, da se moramo proti podnebnim spremembam boriti z lesom, ki ga imamo v Sloveniji na pretek. "Ukrepanje pa zahteva tudi konkretne rešitve," je še opozoril.
Luka Juri (SD) je prepričan, da so podnebne spremembe največji izziv tega stoletja. "O tem pa bomo odločali v nekaj prihodnjih letih in če se temperatura dvigne za več kot dve stopinji Celzija na globalni ravni, bomo sprožili procese, ki jih ne bomo mogli več ustaviti," je dodal in dal pobudo, da bi v DZ prenehali uporabljati pollitrske plastenke vode.
Milenko Ziherl (SDS) je opozoril, da v Sloveniji zamuja izgradnja vodnih elektrarn, zaradi birokracije pa da se projekti alternativnih viri energije ne začnejo. Tudi razvoj novih virov energije stagnira, je prepričan. "Odvisni bomo od manj prijaznih energetskih virov," je dejal in dodal, da je zgled deklaracije sicer všečen, vendar da je dokument neživljenjski, zato se bodo v SDS pri glasovanju vzdržali.
Dokument vzpodbuja vlado, da na področju klimatske politike postavi bolj ambiciozne cilje, pa je prepričan Pavel Gantar (Zares). "Omejevanje emisij toplogrednih plinov ni povezano samo z rastjo temperature, temveč predvsem s tem, ali se države želijo vključiti v tekmo za prehod v nizkoogljično družbo," je opozoril in dodal, da bomo morali spremeniti naš odnos do naravnih virov. Pobudo za odpravo plastenk vode v DZ je Gantar pozdravil in dejal, da jo bodo proučili.
Franc Jurša (DeSUS) je izpostavil, da v poslanski skupini podpirajo predlog deklaracije, saj problematika zadeva vso živo in neživo naravo. "Neustrezno upravljanje z naravnimi viri je eden razlogov za nastale probleme in Slovenija je v zadnjih 20 letih nazadovala pri okoljski osveščenosti, je dejal. Tudi Jurša je opozoril na tovorni tranzicijski promet ter na nujnost sprejema zakona o podnebnih spremembah.
