Bled, 14. septembra (STA) – Jedrska energija je kot nizkoogljični energent nepogrešljiv vir električne energije, tako v Sloveniji kot tudi v EU. Kot taka predstavlja po mnenju strokovnjakov, ki so se na Bledu zbrali na tridnevni mednarodni konferenci na temo Jedrska energija za novo Evropo 2009, izziv v prihodnosti, a brez politične in finančne podpore po njihovem ne bo šlo.
Poslanka v Evropskem parlamentu Romana Jordan Cizelj je dejala, da je jedrska energija nezamenljiv energent v globalnem in svetovnem merilu. Kot je dejala, se v Evropi povečuje povpraševanje po energiji in tudi poraba. Evropska unija po njenih besedah uvozi več kot 50 odstotkov energije, do leta 2030 pa bo uvozila več kot 70 odstotkov, če ne bo ukrepala. Ob tem je še podala podatek, da EU uporablja tudi več kot 60 odstotkov uvoženega plina in nafte.
Spomnila je, da sta se Svet EU in Evropski parlament na predlog Evropske komisije decembra lani zavezala do leta 2020 za 20 odstotkov znižati izpuste toplogrednih plinov in raven porabe energije ter povečati delež obnovljivih virov energije za 20 odstotkov. "Zdaj imamo nalogo, da implementiramo to, kar smo že začeli v prejšnjem mandatu. Menila je še, da so poslanci v Evropskem parlamentu naredili prvi korak, sedaj pa so na potezi politiki znotraj posameznih držav.
Tudi član vodstva Evropske tehnološke platforme za trajnostno jedrsko energijo SNETP in podpredsednik CEA Yves Kaluzny se je strinjal, da bosta v prihodnje izjemnega pomena politična in finančna podpora, saj vrhunsko usposobljenih kadrov, katerih delo temelji na raziskavah in mednarodnem izobraževanju, ne manjka.
Generalni direktor direktorata za energijo Janez Kopač pa je spregovoril o novem energetskem programu, ki ga pripravlja slovenska vlada in zajema dva pomembna segmenta. Kot je dejal, prvi zadeva podaljšanje delovanja Nuklearne elektrarne Krško, drug pa predpostavlja izgradnjo novega bloka. "Jedrska energija potrebuje širši družbeni konsenz, zato smo zelo previdni pri pripravi programa," je dejal Kopač ter dodal, da bodo program sprva obravnavali poslanci v državnem zboru, nato pa bodo začeli pripravljati sam projekt.
Kot je še menil, novega bloka ne bo pred letom 2021. Obenem pa je opozoril, da je danes pomembno gledati na stvari bolj regionalno. Omenil je, da namreč v naši neposredni okolici (Madžarska, Slovaška) načrtujejo jedrske elektrarne, pri čemer meni, da se je treba vprašati o pomenu tega. Prav tako predstavlja dilemo posledica takšne investicije na gospodarstvo.
Sicer pa se konference, ki jo organizirata Društvo jedrskih strokovnjakov Slovenije in Institut Jožef Stefan, iz 30 držav udeležuje več kot 200 udeležencev, predvsem strokovnjakov s področij trajnostne, varne in okolju prijazne miroljubne rabe jedrske energije.