V Sloveniji ideja za pomoč socialno ogroženim pri energetski obnovi stanovanj

Ljubljana, 8. septembra (STA) – Medtem ko v Sloveniji že več let teče shema energetske prenove večstanovanjskih stavb, se zdaj po besedah Hinka Šolinca z ministrstva za okolje in prostor poraja nova ideja za gospodinjstva. Ta trenutno še ni izvedljiva, ideja pa je, da bi bila socialno ogrožena gospodinjstva upravičena do 100-odstotne subvencije. V Sloveniji je takšnih gospodinjstev po ocenah približno 12 odstotkov, je na današnjem posvetu o boju proti podnebnih spremembam kot boju proti energetski revščini in gospodarski recesiji v Ljubljani, ki sta ga pripravila Zveza svobod …

Ljubljana, 8. septembra (STA) – Medtem ko v Sloveniji že več let teče shema energetske prenove večstanovanjskih stavb, se zdaj po besedah Hinka Šolinca z ministrstva za okolje in prostor poraja nova ideja za gospodinjstva. Ta trenutno še ni izvedljiva, ideja pa je, da bi bila socialno ogrožena gospodinjstva upravičena do 100-odstotne subvencije.

 

V Sloveniji je takšnih gospodinjstev po ocenah približno 12 odstotkov, je na današnjem posvetu o boju proti podnebnih spremembam kot boju proti energetski revščini in gospodarski recesiji v Ljubljani, ki sta ga pripravila Zveza svobodnih sindikatov Slovenije in Slovenski E-forum, poudaril Šolinc.

 

Shema predvideva, da bi 15 odstotkov lastnikov stanovanj oz. socialno ogroženih prejelo 100-odstotno subvencijo, ostali pa 30-odstotno. Ta stanovanja so mešana, struktura prebivalcev je zelo pisana, saj so v posameznem bloku povsem različni lastniki.

 

V osnovi je shema zastavljena tako, da bi vsak posameznik oz. lastnik stanovanja vložil svojo vlogo za subvencijo, medtem ko bi upravnik vložil načrte in projektno dokumentacijo za cel blok. Pri tem je opozoril na problem financiranja.

 

"Izvirni greh, ki smo ga v Sloveniji z evropskimi sredstvi naredili, je ta, da smo za projekt učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije namenili sredstva iz kohezijskega sklada. Prejemnik sredstev iz tega sklada ne more biti gospodinjstvo oz. fizična oseba, ampak so lahko samo pravne osebe, občine oz. lokalne skupnosti in država. Če bi imeli za učinkovito rabo energije sredstva iz sklada za regionalni razvoj, bi bili lahko prejemniki tudi gospodinjstva.

 

Kot je navedel, manjkajo sredstva za gospodinjstva, državni proračun pa jih, kot kaže, ne bo zagotovil. Pri tem je omenil dva možna vira: sredstva iz evropskega sklada za regionalni razvoj (ta zahteva dodatnih 15 odstotkov slovenske lastne udeležbe, ki je zaenkrat v proračunu ni) ali dodatek za učinkovito rabo energije (dodatek k ceni energije, kar bo povzročilo dvig cene energije).

 

V Sloveniji je sicer približno 80 odstotkov takih stanovanj, katerih stanovalci so tudi lastniki, je še dejal Šolinc.

 

Stavbe v Sloveniji so po oceni Andreja Klemenca iz Slovenskega E-foruma po eni strani "klimatske bombe", po drugi strani pa naprave za segrevanje ozračja. Energetska učinkovitost ni čarobna palica, ki bi lahko odgovorila na vse probleme gospodarske krize, razvoja in probleme okolja, je pa eno tistih področjih, kjer je mogoče dosegati več ciljev hkrati, kjer cilji gospodarskega razvoja, zaposlovanja in varstva okolja niso konfliktni, ampak sinergijski, je poudaril.

 

Z energetsko prenovo stavnega fonda bi lahko po njegovem mnenju zagotovili nova delovna mesta, začeti pa bi morali pri javnih stavbah, ki bi morale postati zgledni energetski objekti. To, tako Klemenc, ni nemogoče in ni predrago, zahteva pa številne medseboj usklajene ukrepe.

 

Težava energetske učinkovitosti je v razpršenosti investicij in številnih ukrepih, ki se morajo med seboj podpirati. Razpršenost pa je na nek način po njegovi oceni tudi prednost, zlasti z vidika zaposlovanja. "To so delovna mesta, ki ne morejo pobegniti na Kitajsko," je dejal in dodal, da taka delovna mesta omogočajo prekvalifikacijo številnim ljudem, ki v času krize ne bi našli ustrezne zaposlitve.

 

Po besedah Katharine Hükelheim z nemškega zveznega ministrstva za varstvo okolja, narave in jedrsko varnost se s takšnimi vlaganji ustvarjajo nova delovna mesta, dodatni dohodki, prispevajo pa tudi k višji gospodarski rasti. Nemčija med drugim zagotavlja ugodna posojila za obnovo stavb, v stimulativnem paketu za prebroditev krize je namenila 10 milijard evrov za energetsko obnovo stavb in javne infrastrukture. S tem bodo skušali premagati krizo v gradbeništvu, ustvarila pa se bodo tudi nova delovna mesta.

 

Brenda Boardman z Univerze v Oxfordu je opozorila na problem energetske revščine, ki je zelo povezana z energetsko učinkovitostjo. V Veliki Britaniji se s tem problemom soočajo že vrsto let, po ocenah je 20 do 25 odstotkov gospodinjstev energetsko revnih – za vse energetske storitve porabijo več kot 10 odstotkov prihodkov gospodinjstva. Najrevnejši ljudje bi morali imeti najbolj energijsko učinkovita stanovanja, zdaj pa je ravno obratno, je poudarila.


Vir: http://www.sta.si/vest.php?s=s&id=1424836

Več iz teme:

POVEZANI ČLANKI