Zmaji, ki se zvijajo v vetru in jih lahko usmerjamo kar s tal, že od nekdaj fascinirajo otroke, zdaj pa so se nad njimi navdušili tudi nizozemski znanstveniki, ki z njimi pridobivajo "zeleno energijo"
Zavedanje, da bo tradicionalnih virov energije, ki jih človeštvo nujno potrebuje za obstoj, nekoč zmanjkalo, je postalo aksiom. Nič nenavadnega torej, da se skuša znanost dokopati do zadostne zaloge alternativnih virov energije, med katerimi doživlja bum vetrna energija. Energijo vetra za zdaj najuspešneje zbirajo Danci, ki so ne le gostili zasedanje v Kōbenhavnu, ampak se ponašajo tudi z največjim vetrnim poljem na svetu, z 91 turbinami, imenovanim Horns Rev 2, ki ga je postavilo podjetje Dong Energy in bo z elektriko oskrbovalo 200 tisoč gospodinjstev. Sodeč po statistikah proizvedejo Danci 3100 megavatov elektrike iz vetrne energije, kar je enakovredno petim velikim elektrarnam, vetrna energija v nasprotju s tradicionalnimi elektrarnami pa okolje letno razbremeni štirih milijonov ton ogljikovega dioksida.
Vsak dan 33 novih delovnih mest
Kot ugotavlja Evropsko združenje za vetrno energijo (EWEA), je bilo leto 2009, kar zadeva izkoriščanje moči vetra, uspešno kljub gospodarski krizi in neuspešnemu formalnemu dogovoru o razbremenjevanju okolja v Kōbenhavnu.
"Veter je bil in je dobra rešitev za gospodarske, ekonomske in okoljske težave," pišejo pri EWEA. Popularnost vetrne energije je namreč poskrbela za plače tudi v negotovih časih, in medtem ko so se nekateri energetski sektorji soočali s težavami, je v svetu vetrne energije potekal bolj prijazen scenarij, saj povpraševanje po vetrnih turbinah ni bilo manjše, ampak večje.
K temu je morda prispevalo tudi poročilo EWEA, naslovljeno Veter na delu – vetrna energija in ustvarjanje delovnih mest v EU. V poročilu ugotavljajo, da vetrni sektor že pet let vsak dan ustvari 33 novih delovnih mest, kar pomeni, da se je število delovnih mest več kot podvojilo, od sedanjih 154 tisoč naj bi jih po tem trendu do leta 2020 imeli kar 325 tisoč. Razloge za porast je mogoče najti tudi v dejstvu, da s(m)o v letu 2008 v EU več vlagali v vetrno energijo kot v druge obnovljive vire energije, z novimi dodatnimi 65 gigavati vetrne energije pa bomo ob dobrem vetru proizvedli 142 teravatnih ur elektrike oziroma 4,2 odstotka Evropi potrebne električne energije.
Priljubljenost vetrne energije narašča kljub opozorilom nekaterih strokovnjakov, da je vetrna energija nezanesljiv vir, saj nikoli ne vemo, kako dolgo bo pihal veter, vetrne elektrarne pa žal tudi ne morejo izkoristiti vsega vetra.
Do energije z zmaji na veter
Četudi veter po mnenju nekaterih ni najbolj zanesljiv vir električne energije, pa obstajajo načini, kako ga uspešno izkoristiti. Nove ideje se rojevajo skorajda dnevno in le redki so do sedaj pomislili, da je mogoče vetrno energijo ujeti tudi s spuščanjem zmajev na veter. Ta otroška igra v Sloveniji ni tako običajna kot v ZDA, Veliki Britaniji, na Finskem in še kje po Evropi, prvi pa so se je lotili znanstveniki nizozemske tehniške univerze Delft. Slednji energijo proizvajajo iz vetra, ki ga lovi deset kvadratnih metrov velik zmaj na veter, pritrjen na generator. Ta zmaj proizvede 10 kilovatnih ur elektrike, kar zadostuje za oskrbovanje desetih gospodinjstev.
Ker se je prototip izkazal za uspešnega, znanstveniki zdaj izdelujejo večjo verzijo, imenovano Laddermill, ki bo proizvedla 50 kilovatov energije, stremijo pa še dlje, izdelati nameravajo posamezne zmaje, ki bodo delovali kot celota in proizvedli 100 megavatov elektrike, kar bi zadostovalo za oskrbo sto tisoč domov.
Vodja projekta Laddermill Wubbo Ockels, profesor trajnostnega razvoja in nekdanji astronavt, je za spletni časnik Alternative Energy News dejal, da moramo izkoristiti vse energetske vire, ki nam jih ponuja narava, zato potrebujemo različne naprave in vetrni kiti so fascinantni in učinkoviti. Pravi tudi, da so v primerjavi z drugimi inštalacijami zmaji cenovno dostopni in da lahko izkoriščajo vetrno energijo tudi do kilometer ali več nad tlemi. Slednje pa je pomembno tudi zato, ker na višinah visoko nad tlemi veje veliko močnejši veter kot tisti, ki ga izkoriščajo vetrnice.
Z Ocklesom se strinja tudi Google.org, ki je lani ameriškemu podjetju Mikani, ki izdeluje zmaje, za namene raziskav podarilo 10 milijonov ameriških dolarjev.
Vetra visoko nad tlemi ne zmanjka
Zmaji bi torej lahko rešili težave, s katerimi se srečujejo nekatera vetrna polja, izkoriščanje vetra visoko nad tlemi se zdi obetavna rešitev, saj tam vetra ne manjka, hkrati pa je ta veliko močnejši kot veter, ki nas pozimi mrazi in poleti prijetno ohlaja.
Ken Caldeira, podnebni znanstvenik z Univerze Stanford, predvideva, da se v vetru skriva stokrat več energije, kot je potrebuje vsak posamezen prebivalec Zemlje, žal pa se večina te energije skriva visoko nad tlemi. Za ilustracijo: vetrne elektrarne izkoriščajo moč vetra maksimalno 80 metrov nad tlemi, kjer veter piha s hitrostjo pet metrov na sekundo, medtem ko na višini 800 metrov piha s hitrostjo sedem metrov, iz česar lahko dobimo več energije. Vetrnic v slednjem primeru ne moremo uporabljati, lahko pa uporabimo zmaje. Pri tem pa je treba vedeti, da nad glavami vseh Evropejcev ne vejejo tako močni vetrovi. Vetrno so preskrbljeni predvsem Britanci, Nizozemci, Irci in Danci, ki so na območjih, najprimernejših za spuščanje zmajev na veter. Allister Furey, profesor z Univerze Sussex, je prepričan, da bi lahko Britanci imeli ekonomične elektrarne zmajev na veter kjerkoli. Ockles pa meni, da bi bila tako energija cenejša od vetrne, kljub temu da za izkoriščanje vetrne energije zmaji porabijo enako količino energije kot premogovne termoelektrarne.
Slednje pa je prepričalo tudi sosede Italijane, ki imajo ambiciozen načrt razvijanja sistema, ki bi s pomočjo zmajev proizvedel količino elektrike, enakovredno energiji, ki jo proizvede premogovna termoelektrarna. Za slednje bi po njihovih izračunih potrebovali dvanajst prog s po štirimi 500 kvadratnih metrov velikimi zmaji.
Nad revolucionarno idejo so navdušeni tudi v organizaciji Friends of the Earth, kjer menijo, da bi se lahko na tak način izognili težavam, ki jih povzročajo od obale oddaljena vetrna polja.
Naravi in pticam prijazno, varno in cenovno dostopno
Po drugi strani pa je pridobivanje električne energije s pomočjo zmajev veliko cenejše kot postavljanje vetrnih polj. Tehnologija, ki jo v ta namen proizvaja podjetje KiteGen, stane okoli 750 tisoč ameriških dolarjev (520 tisoč evrov) in za postavitev ne potrebuje ogromne površine – za celotno tehnologijo zadostuje površina s premerom sto metrov. Prednost zmajev na veter je tudi ta, da lahko energijo proizvajajo ponoči ali podnevi, poseben radar, ki je vgrajen v napravo, ki drži zmaje, pa lahko zmaja preusmeri v nekaj sekundah, če radar zazna, da se lebdečemu predmetu bližajo ptice. Pri KiteGenu trdijo tudi, da lahko proizvajajo elektriko za ceno 1,7 evra za GW.
Kdaj bodo zmaji na veter v večji meri izkoriščali veter, še ni znano, a glede na to, da naprave resno jemlje vse več znanstvenikov, bodo morda zmaji kmalu imeli še kakšno drugo vlogo kot le navduševanje otroških oči.
