Nekaj tednov pred predstavitvijo novega vladnega energetskega načrta štirje operaterji jedrskih obratov grozijo z ustavitvijo elektrarn, če bo uzakonjen novi davek na jedrsko gorivo. Politiki se še vedno niso dogovorili, kako dolgo naj bi nuklearke sploh še obratovale
Nekdanja ministrica za okolje in zdajšnja nemška kanclerka Angela Merkel se je resno lotila problematike podnebnih sprememb, kar pa ne pomeni, da ima lahko nalogo. Do sedaj ji še ni uspelo doseči dogovora znotraj vlade o novem energetskem načrtu, ki ga bo predstavila do konca septembra in kjer ostaja najbolj sporno vprašanje življenjska doba nemških nukleark. Te naj bi Nemčija po vladnem dogovoru iz leta 2002 zaprla do leta 2020, vendar scenarij ni verjeten, saj sedanja vlada jedrsko energijo vidi kot most, preko katerega bo družba presedlala na obnovljive vire energije.
Neenotni politika in javnost
Merklova si še vedno prizadeva zmanjšati izpuste toplogrednih plinov, vendar je, kot poročata nemška televizija Deutsche Welle (DW) in tiskovna agencija Dpa, ne glede na energetski sektor pod pritiskom različnih lobijev. Deloma zato, ker se v svojem prvem mandatu ni lotila zakonodaje, ki je leta 2002 predvidela opustitev jedrskih obratov do leta 2020, deloma zato, ker se do sedaj s svojimi krščanskimi demokrati še ni jasno izrekla, ali predlog podpira ali ne, deloma pa zato, ker imajo politiki na to temo zelo različne poglede. Guido Westerwelle, vodja svobodne demokratske stranke in zunanji minister, je povedal, da odločitev o daljši življenjski dobi nukleark podpira. Poleg tega podpira tudi premogovno industrijo, za katero je dejal, da je “čistejša, modernejša in učikovitejša”. Sigmar Gabriel, predsednik socialnih demokratov, pravi, da je “ideja o jedrski energiji kot mostu do obnovljivih virov največja laž” in da “vlada s to debato daje zeleno luč za nevarno energijo”…..
Celoten članek: http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2010082305568703
