Okoljske histereze

Izid kopenhagenskih pogajanj je več ali manj ponovno odlaganje reševanja klimatskega problema na kasnejši čas. Tudi ko bomo dobili pravno zavezujoč sporazum, ta ne bo garancija za učinkovitost izvajanja prehoda na nov nizkoogljični vzorec razvoja. Ne pozabimo tudi, da ima tako svet kot Evropa na zalogi še celo vrsto zastaranih okoljskih problemov, ki se počasi rešujejo ali pa sploh ne. Ker je okolje zapleten biofizikalni sistem, ki se je znašel v človekovem primežu, je jasno da se bo le stežka, če sploh kdaj v dometu naše civilizacije vrnil v prvotno stanje. Saj se še spomnimo – histereza je lastnost fizikalnih sistemov, kakršni je tudi klimatski sistem, da se na sile ne odzovejo takoj, temveč počasi, in da se ne povrnejo takoj in popolnoma v svoje prvotno stanje, tudi ko sile prenehajo delovati. Povedano krajše: dobršnemu delu posledic narejene škode se ne moremo več izogniti. Zato se bo podnebje še dolgo ogrevalo, mnoge vode nikoli več ne bodo čiste, plodna tla, ki smo jih ali pozidali ali zastrupili, pa so tudi izgubljena za več generacij. Tudi v zeleno-gozdnati in z vodo bogati Sloveniji. Pesimizem? Ne, le z leti pridobljene izkušnje “širokega gledanja”.

Ime našega kontinenta, kot še mnogo drugih besed, naj bi izšlo iz stare grščine. Evr- prihaja iz besede za širok, -op pa iz izraza za oko. Evropa torej pomeni ”široko gledanje”. Res ambiciozno ime drugo najmanjšo celino, ki je le malo večja od Oceanije. Vendar smo po sedemsto milijonskem prebivalstvu takoj za Azijo in Afriko. In če kdaj v zgodovini evropejci res potrebujemo širino pogleda, ga potrebujemo zdaj.

Izid kopenhagenskih pogajanj je več ali manj ponovno odlaganje reševanja klimatskega problema na kasnejši čas. Tudi ko bomo dobili pravno zavezujoč sporazum, ta ne bo garancija za učinkovitost izvajanja prehoda na nov nizkoogljični vzorec razvoja. Ne pozabimo tudi, da ima tako svet kot Evropa na zalogi še celo vrsto zastaranih okoljskih problemov, ki se počasi rešujejo ali pa sploh ne. Ker je okolje zapleten biofizikalni sistem, ki se je znašel v človekovem primežu, je jasno da se bo le stežka, če sploh kdaj v dometu naše civilizacije vrnil v prvotno stanje. Saj se še spomnimo – histereza je lastnost fizikalnih sistemov, kakršni je tudi klimatski sistem, da se na sile ne odzovejo takoj, temveč počasi, in da se ne povrnejo takoj in popolnoma v svoje prvotno stanje, tudi ko sile prenehajo delovati. Povedano krajše: dobršnemu delu posledic narejene škode se ne moremo več izogniti. Zato se bo podnebje še dolgo ogrevalo, mnoge vode nikoli več ne bodo čiste, plodna tla, ki smo jih ali pozidali ali zastrupili, pa so tudi izgubljena za več generacij. Tudi v zeleno-gozdnati in z vodo bogati Sloveniji. Pesimizem? Ne, le z leti pridobljene izkušnje "širokega gledanja".

Kako se optimalno prilagoditi na prihajajoče spremembe in na posledično drugačno okolje je temeljno vprašanje našega preživetja. Je vprašanje, ki si ga bomo v prihajajočem letu in letih zatem, morali nenehno postavljati. Kako gospodariti, kmetovati, letovati, se prehranjevati in izobraževati v toplejšem in z poudarjenimi vremenskimi ekstremi obdarjenem okolju? Z manj vode in veliko dražjo fosilno energijo? Si lahko privoščimo, da se prilagajanje ob negotovosti, pomanjkljivih informacijah in finančnih pritiskih prepusti posameznikom ali podjetjem? Verjetno ne, saj nespametno prilagajanje ranljivost še poveča, namesto da bi jo zmanjšalo. Recimo infrastruktura za preprečevanje višanja gladine morja ali poplav lahko zmoti naravno dinamiko obalnih in rečnih sistemov in da "ad hock" tehnologije za ohlajevanje ali preskrbo z vodo, le še povečajo porabo energije. Kako bo v primerih, ko bodo vplivi podnebnih sprememb presegli meje posameznih držav? Kako bo s solidarnostjo med državami, na primer znotraj članic EU, da bodo regije z omejenimi možnostmi in tiste, ki trpijo najhujše posledice podnebnih sprememb, sposobne sprejemati ukrepe, potrebne za prilagoditev? Potrebujemo usklajeno ukrepanje EU v sektorjih kmetijstva, pri vodi ali pri energetskih omrežjih, saj gre za enotne trge in skupne politike. To resnično zahteva od vseh nas zgodovinsko širino pogleda.

Več iz teme:

POVEZANI ČLANKI