15 odstotkov potreb evropske električne energije bo leta 2050 zadostila Sahara, Slovenci bomo najprej čistili pred svojim pragom

V svetovnih puščavah se skriva velika zaloga solarne energije. V času iskanja alternativnih virov pridobivanja električne energije mnogi vidijo potencial ravno v solarnih celicah. Ideja, da bi Saharo pokrili s sončnimi paneli in tako pridobivali električno energijo, je med inženirji prisotna že dalj časa. Z ustanovitvijo konzorcija, ki je pred dobrim mesecem ustanovil novo podjetje z nazivom Puščavska industrijska pobuda (DII), pa je uresničitev 240 milijard evrov vrednega projekta DESERTEC bližje k realizaciji. Paneli naj bi se razprostirali na 17.000 kvadratnih kilometrih, saharska elektrika pa naj bi že do leta 2050 zadostila 15 odstotkov evropskih potreb po električni energiji. Podjetje ima sedež v Mūnchnu, sestavlja ga 12 podjetij. Pobudnik za ustanovitev je bila nemška družba Munich Re, največja svetovna pozavarovalnica, člani pa so tudi Siemens, ABB, Deutsche bank… V prihodnje naj bi se pridružila tudi podjetja iz Francije, Alžirije, Španije, Maroka, Egipta. Po podatkih raziskave, ki jo je naredil inštitut iz Wuppertala, bi z uresničitvijo projekta do dela prišlo 240.000 ljudi v Nemčiji. Energije pa ne bi izkoristila le Evropa, temveč tudi nekatere afriške države. Prva energija z drugega kontinenta pa naj bi Evropo dosegla že leta 2015.
Manjšanje emisij na pameten način
DII namerava tesno sodelovati v okviru Mediteranskega načrta za solarno energijo, ki je bil sprejet lani v času francoskega predsedovanja EU v sklopu Unije za Sredozemlje. Računajo na medsebojno podporo in sodelovanje industrijskega načrta DII in političnega, kot je Unija za Sredozemlje. Niso pa pozabili pri načrtu za svoj projekt omeniti še podnebnih sprememb. "Ni vprašanje, ali naj naredimo nekaj v bojih proti podnebnim spremembam, ampak kako lahko zreduciramo emisije toplogrednih plinov na inteligenten način, ki se bo pokazal kot zmaga tako za okolje kot ekonomijo. Na vrhu v Kopenhagnu bo privatni sektor s tem projektom pokazal, kako so lahko gospodarski potenciali združeni s trajnostnimi načrti," je dejal Torsten Jeworrek iz družbi Munich Re. Države Bližnjega vzhoda in Severne Afrike pa od Deserteca po navajanju vpletenih ne bi dobile le elektrike, temveč vidijo korist tudi v novih delovnih mestih, zaslužku, izboljšanju infrastrukture in tudi vzpostavitvi boljših pogojev za razsoljevanje vode iz morja, ki lahko postane pomemben vir pitne vode za območja, ki se že sedaj soočajo s pomanjkanjem pitne vode.
Bo vključena tudi Slovenija?
Kako Saharo spremeniti v veliko elektrarno, je evropski projekt, vanj se vključuje vedno več mediteranskih držav, med katere sodi tudi Slovenija. Na ministrstvu za gospodarstvo so dejali, da omenjeni projekt poznajo le okvirno in da se jim zdi številka 15 odstotkov vse evropske energije do leta 2050 nekoliko preambiciozna. Slovenci še nismo vključeni v projekt, ali bodo k sodelovanju pristopila katera izmed naših podjetij na ministrstvu, pa ne vedo. Naša država si bo tako še naprej prizadevala, da bomo do leta 2020 pridobivali 25 odstotkov energije iz obnovljivih virov, danes pa iz obnovljivih virov energije pridobimo 16 odstotkov elektrike, za kar so najbolj zaslužne hidroelektrarne. "Do ciljnega deleža bomo poskušali priti predvsem z gradnjo verige hidroelektrarn na srednji in spodnji Savi ter številnimi manjšimi elektrarnami na bioplin, sončno sevanje, veter, les in druge surovine. Ter predvsem z varčno porabo energije," so zapisali na pristojnem ministrstvu. Da je treba najprej pomesti pred svojim pragom in začeti učinkovitejšo rabo energije doma, se strinja Andrej Klemenc iz Slovenskega e-foruma, Društva za energetsko ekonomiko in ekologijo. Desertec se mu zdi sicer ambiciozen, mogoč in izvedljiv, vendar ne pomeni rešitve tukaj in zdaj.
"Je pa pozitivno tudi to, da bi se s tem zmanjšala evropska odvisnost od nafte in tudi zemeljskega plina," pravi Klemenc. Četudi bodo projekt najbrž vodile multinacionalke, Klemenc pravi, naj slovenski poslovneži le zagrabijo priložnost za sodelovanje pri projektu, ob tem je izpostavil tudi dobre odnose Slovenije z Libijo in močno politično podporo mnogih držav pri projektu. "Seveda pa nobenega projekta danes ne moremo uresničiti brez presoje vplivov na okolje," je še dejal Klemenc.
Fotovoltaika ni ekološko neoporečna
Povsem normalno je, da se ob tako velikem posegu v okolje pojavljajo tudi mnogi pomisleki. Evropa bi ob uresničitvi projekta postala energetsko odvisna od Afrike, tako velika elektrarna pa potencialna tarča terorističnih napadov, kar je izpostavila tudi predsednica društva za sonaravni razvoj Focus Lidija Živčič. "Te države so tudi politično nestabilne, kar še poveča to možnost," je dejala. Morebitno oviro bi predstavljalo tudi sodelovanje Maroka in Alžirije, ki nista v najboljših medsosedskih odnosih, težava pa je tudi pogosta prisotnost korupcije med voditelji afriških držav. Živčičeva na tem mestu omenja tudi moralne zadržke: "Že tako smo Afriko izčrpali naravnih virov, zdaj bomo na njihovem ozemlju proizvajali še energijo za Evropejce. Gre ponovno za neke vrste kolonializem." Izpostavila je tudi, da fotovoltaika ni ekološko neoporečna in da bodo v omrežju najbrž velike izgube. Drugi viri pa omenjajo tudi potrebe po vodi za čiščenje prahu s sončnih panelov. "Degradirano bo okolje, zanemarljivo pa ni niti vprašanje demokratičnosti, saj bodo imeli lastniki projekta možnost manipuliranja," je zaključila predsednica društva.
Vir: http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2009120705492250