Veliko ljudi se ne zaveda, kako izdatno fizika vpliva na vsakdanje življenje, čeprav uporabljajo naprave, do katerih so pripeljala odkritja v tej znanosti. Poleg tega njeni dosežki opredeljujejo naš pogled na naravo in vplivajo tudi na razmere na svetu. Zato je smiselno opozarjati na dosežke fizike in na njihovo rabo v vsakdanjem življenju.

Skoraj vsa razpoložljiva energija na Zemlji izvira iz Sonca. To ne velja za energijo jedrskih elektrarn in toploto iz notranjosti Zemlje. Zaloge so nakopičene v premogu, nafti in zemeljskem plinu. Sonce poganja krožni tok vode, ki ga izkoriščajo vodne elektrarne, in veter, ki ga izkoriščajo vetrne elektrarne. Sončno svetlobo neposredno lovijo sončne celice. Ali ne bi bilo udobno imeti na Zemlji majhno Sonce? Ali je to sploh mogoče?

Sonce in druge zvezde dobivajo energijo iz svoje notranjosti, v kateri se pri visoki temperaturi in velikem tlaku zlivajo vodikova jedra in jedra drugih elementov. Najmočneje so vezana jedra elementov s sredine periodne preglednice okoli železa. Energija se sprošča pri cepitvi (fisiji) zelo težkih jeder in pri zlivanju (fuziji) zelo lahkih. Prvo možnost izkoriščajo jedrski reaktorji, drugo pa zvezde. Atomska jedra se odbijajo z električno silo. Odboj je mogoče premagati, če se jedri z veliko hitrostjo zaletita drugo proti drugemu. To se zgodi v plinu pri zelo visoki temperaturi. Zlivanje jeder imenujemo tudi termonuklearna reakcija. Pri visoki temperaturi se atomi razdelijo na jedra in elektrone in nastane plin naelektrenih delcev, plazma.

V zvezdah se plazma ne razbeži, ker njen tlak uravnovesi gravitacija med deli zvezde. Čim više je v periodni preglednici kak element, tem bolj se njegova jedra odbijajo. Za zlivanje vse težjih jeder sta v sredici zvezde potrebna vse višja temperatura in vse večji tlak. Tako se v sredici zvezd z veliko maso zlivajo tudi težja jedra. Energija se sprošča pri zlivanju jeder, lažjih od jeder železa. Sonce je razmeroma majhna zvezda. V njegovi sredici temperatura doseže skoraj 16 milijonov stopinj Celzija in v njej se zlivajo le vodikova jedra. Zelo mlado vesolje so sestavljali vodik, helij in sledovi drugih zelo lahkih elementov. Sredice zvezd so nekakšne jedrske tovarne, v katerih delajo jedra težjih elementov. Eksplozije velikih zvezd njihovo snov raztrosijo po bližnjih delih vesolja. Iz nje so nastale zvezde poznejših rodov, tudi Sonce z osončjem, z Zemljo in nami....

Celoten članek:  www.delo.si