Več CO2, višje temperature V zadnjih nekaj mesecih se je super-računalnik na uglednem nemškem Inštitutu Max Planck za meteorologijo (MPI) v Hamburgu ukvarjal s 432 bilijardami računskih operacij, za kar bi navaden osebni računalnik potreboval kar 70 let.
Znanstveniki so tako prišli do podatkov o temperaturi, vetru, padavinah in jakosti sončnega sevanja za vsako posamezno uro do leta 2100. Računalniški model z imenom Remo je potrdil dosedanje manj natančne napovedi klimatskih sprememb v Evropi: povprečna temperatura se bo v tem stoletju povečala za štiri ali celo do pet stopinj, kar bo odvisno od dodatnih količin ogljikovega dioksida, ki ga bodo industrializirane države v naslednjih letih spustile v zrak.
V vzhodni Evropi sredozemska poletja Strokovnjake hamburškega instituta je najbolj presenetila različnost klimatskih sprememb glede na posamezne regije. Na vzhodu srednje Evrope si lahko obetajo sredozemska poletja,
reka Elba bo za ladijski promet zaradi nizkega vodostaja neplovna. Okrepljene padavine se bodo pojavljale na območju Schwarzwalda. Veliki poraženec klimatskih sprememb bo industrija, povezana z zimskimi športi, saj se bo temperatura v povprečju najbolj povečala prav na območju Alp. Do leta 2100 za več kot pet stopinj. Ponekod, zlasti v V delu Alp, bodo padavine pogostejše.
Že opazovane spremembe padavinskega režima in temperaturnih razmer v zadnjem stoletju se odražajo v povečani sučnosti, še zlasti v Sredozemlju.
Novica ni nič kaj obetavna za zimsko-športne centre, saj bo predvsem deževalo, tudi pozimi, z umetnim snegom pa si zaradi visokih temperatur ne bodo mogli pomagati.
Na jugu Evrope počitnice v puščavi Meteorologi nemškega raziskovalnega inštituta trdijo, da bo na J in JZ Evrope vedno bolj vroče, kar bo s sabo prineslo negativne posledice za okolje. Španijo, Portugalsko, Italijo in nekatere dele Francije bo čez nekaj let pestila velika suša, saj se bo količina padavin zmanjšala za polovico. Po mnenju strokovnjakov se bodo temperature v Sredozemlju v aslednjih 30 letih dvignile za več kot 3 st.C. To naj bi imelo tudi negativne posledice za turizem. "že čez nekaj let bo dopust na jugu Evrope enak dopustu v puščavi," trdijo meteorologi.S pomočjo napovedi bodo strokovnjaki za posamezna področja presojali, v katerih regijah bo primerno sajenje rdečih sort vinske trte, kje bo zaradi možnih poplav
in hudournih voda prepovedana gradnja in na katerih območjih se ne bo splačalo investirati industrijske panoge, ki v proizvodnem procesu porabijo velike količine vode. • Vir: www.energetika.net,
www.24ur.com
|
