Medvladni forum za podnebne spremembe (IPCC) je v lani objavil najnovejše alarmantno poročilo. V njem opozarjajo, da so trenutne razmere uničujoče za naš planet, posledice, ki jih povzroča globalno segrevanje pa so dosegle vse regije sveta. Vročinski valovi, suša in hudo deževje so povsod pogostejši in bolj razdiralni. Podnebne spremembe so fenomen, ki ga je ustvaril izključno človek, o tem ni več nobenega dvoma. Dobra vest pa je, da lahko človek te spremembe tudi upočasni.
Vse kar je potrebno narediti, je zapisano že v pariškem podnebnem sporazumu iz 2015, ki ga je podpisalo 190 držav. Nujno je pospešiti zmanjševanje emisij in obnovo ekosistemov kar skrajšano pomeni tudi pogozdovanje, čiščenje oceanov, ozelenitev mest. Dolgoročno stabilizacijo podnebja lahko dosežemo samo z zdravimi ekosistemi in ohranjeno biotsko raznovrstnostjo. Kdor pa še danes misli, da ga to dogajanje ne zadeva, bi moral veljati za navadnega kriminalca. In to ne glede na to ali govorimo o posamezniku ali državi.
Podnebne spremembe imajo nekaj podobnosti s pandemijo Covid 19. Če se ljudje ne držimo priporočil, je potrebno zapiranje in karantena. Če se ne bomo držali priporočil okoljskih znanstvenikov, se planetarno podajamo v podobno nevarnost, ki pa je bolj dokončna kot virus, ki pride in gre. Virus je tudi dokaz, da globalne pojave lahko rešimo samo z globalnim sodelovanjem.
Tehniki se pospešeno ukvarjajo z vodikom, ki je zagotovo nosilec energije prihodnosti. Za to pa potrebujemo presežke elektrike iz obnovljivih virov. Tu ima poleg vetra glavno vlogo sončna energija in bi morali na čim več strehah namestiti sončne elektrarne. Vodik bi lahko izvažale države, bogate s soncem, vendar lahko vire energije iz okolja izkoristimo samo s tehnologijami, ki bodo nežne do ekosistemov.
Glede na prve vesti iz Glasgowa ne kaže preveč dobro. Politični in ekonomski interesi iz ozadja so preprečili nujno odločno ukrepanje, čeprav naj bi ravno politiki imeli to moč. Ko je že kazalo, da bomo končno postopoma zaustavili vse pogone na premog, sta Indija in Kitajska v zadnjem trenutku to preprečili. Za Kitajce vemo, da imajo v gradnji 1200 termoelektrarn na premog, da ne omenjamo že delujočih.
Kako lahko posameznik vpliva na podnebne spremembe?
Splošno mišljenje, da posameznik ne more narediti ničesar, ne drži, saj smo tudi z našimi drobnimi dejanji povzročili veliko spremembo. Potrebno je prilagoditi način razmišljanja in življenja, kar pa ne pomeni, da se bomo vrnili v jame. Že samo zmanjšanje porabe mesa za 80% bo izjemno koristilo okolju. Zmanjšali bomo emisije metana in dušikovih oksidov, ki nastanejo v živinoreji. Sproščena zemljišča bodo na voljo za trajnostne ekosisteme in zdravo hrano. Vzgoja mesa prispeva 18% vseh toplogrednih plinov, za kilo govedine porabimo 25 kg zrnja in 15 ton čiste vode, živinoreja zaseda 30% kopna, porabi 80% vseh antibiotikov, uživanje slabša zdravje ljudi, klanje v takem obsegu pa je neetično.
Še en primer negativne množičnosti. V pretekli noči čarovnic so Angleži izrezljali 13 milijonov buč, s tem, da so užitno vsebino zavrgli. Iz nje bi lahko za vseh 72 milijonov Britancev skuhali bučno juho in s semeni nahranili ptice. Na žalost je vse skupaj končalo na deponijah. S tem nismo zavrgli samo hrane ampak tudi energijo vloženo v kmetovanje, prevoze in gnojila, na deponijah pa povzročili sproščanje dodatnega metana.
Glede nasvetov, kaj lahko stori vsak posameznik, pa se zdi, da so nepotrebni. In to zato, ker je v teh letih moralo postati vsakemu jasno, da smo prekoračili in vsakodnevno prestopamo, vse meje na vseh področjih. Vsako, tudi najmanjše dejanje posameznika šteje, ker reševanje planeta že dolgo ni več samo tehnično temveč predvsem moralno vprašanje in zadolžitev. Kaj bomo odgovorili, ko nas bo vnuk vprašal, deda, kaj si pa ti naredil?