Naredite izračun ekonomike vašega primera
Celoten potencial sončnega sevanja za Slovenijo znaša približno 23.000 TWh, kar je nad 300-krat več kot znaša raba energije. Novejše študije kažejo, da je razpoložljivo pri obstoječih tehnologijah približno 960 GWh na leto, kar je enako približno polovici slovenskega deleža proizvodnje električne energije iz Nuklearne elektrarne Krško, oziroma dobri tretjini letne elektrike iz dravskih elektrarn. Danes izkoriščamo le približno 28 GWh, kar je le 3 % ocenjenega tehničnega potenciala. V zimskem času, ko je potreba po ogrevalni energiji največja, dobimo pa žal le približno 10-15 % celotne letne količine sončne energije. Podatki o letnem številu ur sončnega obsevanja za nekatere slovenske kraje za leto 1993 kažejo, da bistvenih razlik v trajanju osončenosti ni, razen seveda v primorskem delu.
 |
Povprečno dnevno globalno sevanje v Ljubljani je približno 0.8 kWh/m2 pozimi in do približno 5 kWh/m2 poleti. V vsem letu prejme kvadratni meter vodoravne sprejemne ploskve približno 1100 kWh sončne energije, od tega spomladi približno 320, poleti 480, jeseni 190 in pozimi 110 kWh. V Sloveniji je bilo do leta 2008 instaliranih okoli 82.000 m2 sončnih kolektorjev, ki proizvajajo letno skoraj 29.000 MWh energije. Z uporabo sončnih kolektorjev za pripravo tople vode v gospodinjstvih lahko v idealnih razmerah pričakujemo prihranke energije tudi do 50 %. Vgradnja sončnih celic v Sloveniji trenutno sicer še ne sledi tempu vgradnje kolektorjev, vendar pa se že kažejo pomembni rezultati na področju sistemov za električno oskrbo objektov, ki nimajo možnosti priključka na omrežje. Tudi cenovno se izplača že nekje po 6 do 7 letih.
|
Podatki o letnem številu ur sončnega obsevanja za nekatere slovenske kraje. Vir: http://www.ljudmila.org/sef/son-letstur.htm |
Ekonomika uporabe – sončni kolektor
Pri prihrankih se primerja stanje prej/potem, kar pomeni, da je potrebna analiza vašega primera. V kolikor želite optimalno zmanjšanje stroškov za ogrevanje sanitarne vode je smiselno za odločitev vključiti projektanta strojnih instalacij.
Kdor ogreva sanitarno vodo z plinom, elektriko ali kurilnim oljem ima po vgradnji sprejemnika sončne energije večje prihranke, kot kdor jo ogreva z drvmi ali toplotno črpalko. Kdor porabi veliko tople vode, ima krajši čas vračila investicije kot varčnež. Za 4 člansko družino je potrebna 6 m2 velika površina ploščatih sprejemnikov sončne energije, vgrajena na južni strešini in grelnik sanitarne tople vode prostornine 300 l, (velikost sistema je ocenjena glede na pričakovane navade uporabnikov in učinkovitosti sistema).
Letni doprinos koristne energije je približno 2.700 kWh.
Izračun možnega prihranka
Približna cena kWh pri UNP in elektriki je 0.17 €, pri kurilnem olju 0.15 in zastarelem kotlu, torej je prihranek, če vgradimo sončni kolektor cca. 460 € pri UNP ali elektriki in 400 € manjša letna poraba za ogrevanje sanitarne vode pri kurilnem olju.
Cena solarnega sistema z montažo in davkom po sedanjih cenah znaša nekje 3.000 €, s subvencijo EKO sklada pa okoli 2.300 €. Če računamo KOEL po 1,1 (s prevozom vred), je torej prihranek v primerjavi z uporabo kurilnega olja največ 440 €.
Če investicija v sončni kolektor znaša 3.000 € in prihranek 400 € letno, se investicija povrne v dobrih 7 letih, s subvencijo Eko sklada pa v letu manj. Pri ogrevanju vode z elektriko so prihranki večji, doba vračila pa krajša. Pri segrevanju vode s toplotno črpalko je prihranek ob prehodu na sončni kolektor manjši, rok vračila pa je približno enak uporabni dobi sistema.
Za točen izračun je potrebno upoštevati lokacijo, lego in orientacijo vaše stavbe, energent in letno količino porabljene sanitarne vode, kar vam opravi vsak dober projektant strojnih instalacij.
Več o ponudbi in koristih solarnih kolektorjev najdete tudi: ZANIMIVO O SOLARNIH SISTEMIH, PRILOGA – VIRTUALNA REVIJA VARČUJEM Z ENERGIJO
