Septembrski posvet Kluba OVEN: Krožno gospodarstvo – modre prakse
V Limbušu pri Mariboru je pod nazivom Krožno gospodarstvo – modre prakse potekalo novo klubsko srečanje podjetja Oven. Poznavalci so se srečali z namenom, da se rešitve krožnega gospodarstva približa širšemu krogu javnosti. Kako doseči krožno gospodarstvo v praksi so predstavili Ladeja Godina Košir, pobudnica in izvršna direktorica platforme Circular Change, direktorica DOBE, Jasna Dominko Baloh ter Neven Lisica iz podjetja OVEN Elektro Maribor d.o.o.
Že dlje časa se spopadamo z mnogimi perečimi okoljskimi problemi na vseh nivojih družbe. Naravni viri so omejeni, cene le-teh nestabilne, stalno naraščajoče gospodarstvo pa terja vedno več virov. Na koncu verige pa vse dobrine, ki jih zavržemo v obliki odpadka predstavljajo veliko okoljsko tveganje, ter ogromne stroške za predelavo.
Zato se na ravni EU in tudi v Sloveniji prebuja nova, zelena strategija z nazivom krožno gospodarstvo. Krožno gospodarstvo v praksi temelji na principih kako bomo naravne vire ohranjali čim dlje, tako v proizvodnji kot tudi v potrošnji na ravni slehernega posameznika, ter kako bomo odpadke preprečevali že pri načrtovanju proizvodnih procesov.
Drava Center si že vrsto let prizadeva biti primer trajnostno naravnanega podjetja. S pomočjo podjetja Oven, ki je tudi izvajalec sončne elektrarne na strehi Drava centra, proizvajajo zeleno elektriko, okolico na nabrežju Drave pa lahko raziskujete z vozili in plovili na ročni in električni pogon, kjer so na voljo tudi električna kolesa podjetja Oven, za izposojo. |
Kaj so krožni poslovni modeli?
Učinke krožnih poslovnih modelov nam je orisala mag. Ladeja Godina Košir, ki zastopa novo platformo Circular Change. Ta sledi poslanstvu prepoznavanja dobrih praks krožnega gospodarstva in želi opozarjati na koristi spremenjenih poslovnih modelov v t.i. krožne poslovne modele. Sogovornica pojasni primere dobre prakse podjetij, ki že prehajajo k ponovni uporabi in recikliranju materialov, proizvajajo energijo iz obnovljivih virov, ter stalno znižujejo porabo surovin.
»Lansko leto se je pod okriljem nove platforme zbralo 11 primerov dobre prakse, v mednarodni tekmi pa smo se globalno po številu prijav uvrstili na 4. mesto. Naš skupni izziv predstavlja najti pravi pristop, da bomo dosegli vidnejše družbene spremembe. Sedanji ustroj gospodarstva lahko spremenimo le s spremenjenimi navadami vseh parcialnih delov družbe, saj smo državljani kreatorji spremenjenih navad. Navade, pa seveda ni lahko spreminjati. Opazimo lahko, da potrebe po drugačnemu odnosu do vsega kar nas obdaja, še nismo dovolj ponotranjili«,obrazloži.
Kako krožno gospodarjenje približati uporabnikom?
Pri krožnih modelih gospodarjenja gre za izzive, da vire v proizvodnem in potrošnem ciklu zadržimo čim dlje, o načrtovanju določenega proizvoda pa je že v fazi načrtovanja pomembno vedeti kako izdelek nadgraditi, brez da ga po 5 letih zavržemo. Sedanji modeli namreč ne sledijo trajnejši rabi dobrin, temveč nasprotno. Podjetja, soudeležena v krožni tranziciji veljajo za veliko bolj konkurenčne.
Kako do več proizvodnje elektrike iz obnovljivih virov?
Neven Lisica iz podjetja OVEN, je na srečanju pojasnil prednosti pri načrtovanju, gradnji in delovanju malih hidroelektrarn, za katere pri podjetju OVEN menijo, da predstavljajo velik vodni potencial, ki pa ga Slovenci še ne znamo izkoristiti. Pri malih HE gre za visokotehnološke naprave z visokim izkoristkom, nizkimi obratovalnimi stroški in nizko dobo vračanja (8 do 10 let).
Zadnje leto velik izziv predstavlja pridobivanje potrebne dokumentacije za umestitev male HE v okolje, predvsem vodnih dovoljenj. Sogovornik pove, da je pridobivanje le –teh za male HE trenutno bistveno preveč birokratsko zapleteno. Po eni strani država z novo podporno shemo vzpodbuja OVE, po drugo strani pa državna agencija ARSO z zaščito naravnega okolja (ptic) zavira vzpodbujanje v praksi. Postopek pridobivanja vodnega dovoljenja bi bilo smotrno premakniti iz državnega nivoja na lokalni, občinski, sicer premikov na bolje na področju gradnje novih malih HE ne bo.
V Mariboru zaživel nov podiplomski magistrski program Menedžment pametnih mest
Direktorica DOBE, Jasna Dominko Baloh, je predstavila nov podiplomski magistrski program Menedžment pametnih mest, ki je edini tovrsten program v Sloveniji in Jugovzhodni Evropi, z letošnjim študijskim letom pa ga bo mogoče obiskovati na mariborski fakulteti Doba.
