Nepremičninskega davka prihodnje leto še ne bo

Ministrstvo za finance (MF ) bo predlog zakona o davku na nepremičnine predstavilo konec avgusta. To nam je povedala Alenka Kovač Arh, direktorica direktorata za sistem davčnih, carinskih in drugih javnih prihodkov. Po njeni oceni je že prepozno, da bi lahko nov nepremičninski davek prvič obračunali v prihodnjem letu.

Po dolgih letih priprav še vedno ni politične odločitve o sprejetju davka na nepremičnine; predlog je sicer že pripravljen

Ministrstvo za finance (MF ) bo predlog zakona o davku na nepremičnine predstavilo konec avgusta. To nam je povedala Alenka Kovač Arh, direktorica direktorata za sistem davčnih, carinskih in drugih javnih prihodkov. Po njeni oceni je že prepozno, da bi lahko nov nepremičninski davek prvič obračunali v prihodnjem letu.


Alenka_Kova_Arh_int

Foto: Urban Štebljaj

“Osnova za nepremičninskega davka bo tržna nepremičnin, nekateri morali več, nekateri manj kot doslej,” tako pravi Alenka Kovač Arh, sistem davčnih, carinskih in drugih javnih prihodkov na ministerstvu za finance.

Spomnimo, MF je dal prvi osnutek zakona o nepremičninskem davku v javno razpravo že lansko poletje, jeseni je geodetska uprava (Gurs ) opravila tudi prvi poskusni izračun vrednosti nepremičnin. Kot je pojasnila Alenka Kovač Arh, so na podlagi pripomb iz javne razprave že pred časom na MF pripravili tudi končni predlog in zdaj čakajo na politično odločitev, da ga vlada posreduje v sprejetje.

Kot je napovedala, ga bodo po dopustih konec avgusta objavili na spletu in poskušali doseči politično podporo za sprejetje. Če bo ta podpora dosežena, bo sledila obravnava na vladi in nato postopek v državnem zboru.


Obremenitve menda ne bodo pomembneje višje

O vsebini predloga in o tem, kako so ga dopolnili na podlagi pripomb iz javne razprave, Alenka Kovač Arh še ni želela govoriti, je pa dejala, da “nepremičninski davek ne prinaša nič tako hudega”. Spomnila je, da gre predvsem za posodobitev sistema: nepremičninski davek bo zamenjal tri dajatve, to je nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč, davek od premoženja in pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest. Osnova bo tržna vrednost nepremičnin in zato bi se lahko prihodki iz tega davčnega vira nekoliko povečali, pri čemer bodo nekateri morali plačati več, nekateri pa tudi manj kot doslej.


Za uvedbo davka v letu 2012 že prepozno

Sicer je po oceni Alenke Kovač Arh že prepozno, da bi nepremičninski davek po novem obračunali že prihodnje leto, tudi če bo postopek sprejemanja stekel gladko. Davčna uprava (Durs ) bo morala namreč najprej pripraviti računalniško aplikacijo in to lahko stori šele, ko bo zakon sprejet in bo natančno znano, kako se bo obračunaval davek.

nepremicninski_davek_int_2

“Tako ni mogoče, da bi sistem davka na nepremičnine uveljavili 1. januarja 2012, ampak bo lahko prva odmera šele 1. januarja 2013,” je dejala Alenka Kovač Arh in pristavila, da je to njena osebna ocena.


Vrednost nepremičnin bodo izračunali na novo

Poleg tega bo moral Gurs opraviti še nov izračun vrednosti nepremičnin na podlagi novele zakona o množičnem vrednotenju, ki jo je vlada pred slabima dvema tednoma šele poslala v državni zbor. Vendar Alenka Kovač Arh zatrjuje, da pri tem ne more priti do zapletov. S spremembami vrednotenja bodo odpravili napake in pomanjkljivosti, ki so jih ugotovili pri poskusnem vrednotenju, in ko bo zakon sprejet, bo izvedena tehnična operacija. Gurs je nanjo pripravljen, v proračunu pa bodo tudi zagotovili potrebna sredstva, saj bo vnovič treba obvestiti vseh 1,2 milijona lastnikov nepremičnin.


Številke

Napovedi novega davka od 220 do 600 milijonov evrov

Nepremičninski davek bo prihodek občin, saj bo nadomestil predvsem nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč. Vse slovenske občine so imele lani skupno 2,18 milijarde evrov prihodkov. Daleč največji vir so prihodki iz dohodnine, s katero so lani občine zbrale 1,14 milijarde evrov. Drugi največji vir so transferji iz državnega proračuna, ki so lani dosegli 294 milijonov evrov, od tega je približno polovico državni vir tudi neposredni vir, druga polovica pa so sredstva EU.


Nadomestil za stavbna zemljišča so občine lani pobrale za 169 milijonov evrov, od tega zneska so 73 odstotkov prispevala podjetja, okoli 27 odstotkov pa so plačale fizične osebe. Približno štiri milijone evrov občine poberejo še drugih davkov, povezanih z nepremičninami (vključno z zamudnimi obrestmi). Zadnji znani predlog ministrstva za finance nima narejenega izračuna o vplivu novega davka na proračunske prihodke. V dopolnilu stabilizacijskega programa je vlada predvidela, da bodo občine v prvem letu po uveljavitvi zakona o davku na nepremičnine dobile iz tega vira okrog 30 odstotkov več, kot so z nadomestilom za stavbno zemljišče, kar pomeni prihodke okoli 220 milijonov evrov.


V naslednjih letih bi bila višina pobranega davka odvisna od odločitev občin, ki bodo same določale višino davka. Po nekaterih ocenah je MF močno podcenil vpliv novega davka, tako da bi dejanski prilivi iz tega okvira znašali tudi do 600 milijonov evrov. To je seveda odvisno tudi od tega, kakšna določila bodo sprejeli poslanci in kakšno politiko nepremičninskega davka bodo nato vodile občine.

Vir: Finance.si


Več iz teme:

POVEZANI ČLANKI

SORODNE VSEBINE