Miran Mejak se sprašuje, zakaj Slovenija ne izkorišča najdenega plina in nafte v Petišovcih.

Čeprav trenutno cena nafte pada, ga ni junaka, ki bi se odrekel naftni ali plinski vrtini. Ali celo naftnemu oziroma plinskemu polju. Razen če si v Sloveniji. Tega naš sogovornik dr. Miran Mejak ne razume. Dr. Mejak, sicer prvi, ki je doktoriral na mariborski univerzi, si je znanja o naftnem poslu nabiral v ZDA, bil je direktor podjetja Nafta Lendava in dva mandata predsednik nadzornega sveta Petrola.

 

Miran Mejak


Bil je tudi vodja slovenske pogajalske skupine za nasledstvo nekdanje Jugoslavije, ampak mi smo se pogovarjali o nafti in plinu, ki ju ima Slovenija, vendar tega naravnega bogastva iz neznanih razlogov ne izkorišča.

Hrvaška veliko pričakuje od nahajališč nafte v Jadranskem morju?
Ta zgodba na Hrvaškem traja že dolgo časa. Še v času nekdanje Jugoslavije so bile tam velike ideje in ambicije, da bi v Jadranu pri Črni gori vrtali in odkrili nafto. Ina je pri otoku Vis izvrtala globoko vrtino, ki ni pokazala posebnih znakov, da bi tam nafta lahko bila. Pozneje so skupaj z Enijem v severnem Jadranu izvrtali plin. Tam imajo plinsko polje.

Še v nekdanji Jugoslaviji, ko sem jaz bil v Nafti Lendava, smo imeli sestanek z Enijem. Njegov takratni predsednik Enrico Mattei nam je razlagal, da so v Piranskem zalivu možnosti naftnih nahajališč. Imeli so zanimivo seizmično karto. Te podatke so nam takrat dali, vendar se je izkazalo, da je zadeva preveč tvegana. Hrvati so pa ves čas merili in so zdaj našli več nahajališč v Jadranskem morju. Te meritve so zdaj veliko natančnejše kot pred desetletji. Hrvaška nahajališča so zelo perspektivna.

Ali res lahko najdejo tam zaloge nafte, ki bi jih bilo koristno črpati?
To so lahko zelo velike zaloge.

Ampak ali imajo tako velike zaloge, da bi bilo vredno uničiti turizem?
To turizmu ne bo nič škodilo. To je nepotreben strah. Enako je pri nas. Jaz razumem skrb za okolje, ampak to nima zveze s turizmom. Saj se ves svet razvija s pomočjo vrtanja in raziskav. Vse se da urediti. Zadeve pa se ne morejo delati tako kot v Mehiškem zalivu, kjer je bila velika polomija. Če se bo skrbno delalo, to ne bo nič škodilo turizmu. Poleg tega pa turizem prinaša minimalno v primerjavi z nafto in plinom.

"Seveda je projekt tvegan, ampak zato so pa tudi dobički veliki."

 

Zakaj so pa v Jugoslaviji nehali iskati?
Takrat nafte niso našli. Poleg tega se tehnika odkrivanja razvija. Takrat recimo ni bilo tridimenzionalne seizmike. Meritve v tistem času niso bile tako dobre. Danes najdejo nafto v Afriki ali pa na mestih, kjer nihče ni pričakoval. To je rezultat modernih tehnologij meritev. Brez teh meritev pa je bilo preveč tvegano. Tisto, kar so poskušali, pa ni dalo nobenih rezultatov.

Koliko sredstev pa je potrebnih za začetek črpanja?
Vsaka vrtina stane okoli pet milijonov dolarjev. Ampak z eno vrtino ni nič.

Koliko vrtin bi potrebovali, če bi bil pri nas nekdo zainteresiran za Petišovsko polje?
Za tak program plin (tigh gas) in nafta (brown field) bi potrebovali od 150 do 200 milijonov dolarjev. Torej plinsko polje, ki je odkrito, bi morali še razbiti in vrtati horizontalne vrtine.

Ta denar je mogoče pridobiti z javnim razpisom in javno-zasebnim partnerstvom. Tega projekta oziroma razpisa se mora lotiti država. Petrol, ki ima na neki način v lasti naftno vrtino, se tega ne bo lotil, saj se noben direktor, ki se menjajo kot po tekočem traku, ne bo lotil programa, ki poteka leta 2014, rezultate pa daje leta 2020.

Koliko pa so take raziskave natančne, kakšno tveganje je takšen projekt?
Seveda je projekt tvegan, ampak zato so pa tudi dobički veliki. Tveganje je, ampak tudi na Hrvaškem je tveganje. V naftnem poslu ni nič zagotovljenega. To ni tako kot pri gradnji, ko lahko izračunate statiko mostu. Zato pa razpišete javno ponudbo in investitorji bodo ocenili realnost te ponudbe. Na podlagi njihove ocene tveganja bodo vstopili v ta posel ali pa ne. Ne more pa iti denar iz proračuna. Po vsem svetu je tako, da se nova odkritja financirajo z zasebnim denarjem. Tveganje je zmeraj. Podatki iz Petišovcev pa so zelo otipljivi.

Kdaj smo odkrili, da imamo nafto in plin?
Globoke vrtine so bile končane leta 2012. Takrat je bilo izvrtano in s strukturiranjem dokazano, da je tam plin. Danes pravijo, da je proizvodnja majhna, imamo pa le dve vrtini. Če hočete proizvesti večjo količino plina, morate razviti plinsko polje – najmanj deset vrtin, kar pomeni investicijo okoli 50 milijonov dolarjev. Potem pa začnete vrtati še horizontalno in pridete na 150 milijonov dolarjev. Če hočeš resno izkoriščati plin, moraš razviti plinsko polje s številnimi vrtinami.

Tam imamo plin in nafto?
V Petišovcih je plin. V starem naftnem polju, ki je še iz stare Jugoslavije, pa je v glavnem nafta. Poleg tega pa so tudi nova potencialna nahajališča, ki bi jih bilo treba razviti do konca, to so Bukovci, Kog in Goričko. Potrebujemo paket obširnih raziskav, ki bi se jih morala lotiti neka ambiciozna vlada.

Zakaj se od leta 2012, ko so odkrili plin, v Lendavi niso bolj angažirali na tem področju?
Ne vem. Vlada se na to ne spozna. Povsod v svetu je normalno, da če obstaja takšno nahajališče, da se predsednik vlade angažira in hoče imeti vse informacije. Pri nas pa to nikogar ne briga. Mogoče pa nekdo čaka v ozadju, da gre vse skupaj mimo, potem pa se bo tega lotil za manj denarja. Trenutno vrtino je izvrtal koncesionar, do katerega se država obnaša zelo restriktivno. Recimo, ko je bila Alenka Bratušek v Londonu na sestanku investitorjev, tega angleškega investitorja, ki je do zdaj največji angleški investitor v Sloveniji, niso niti povabili na sestanek.



Ali bi lahko plin in nafta rešila lendavsko podjetje?
Zgodba lendavskega podjetja Petrochem je težava, povezana s tem, o čemer govorim. Celotna kombinacija s Petrochemom je nastala na proizvodnji plina v Lendavi. Če bi omogočili večjo proizvodnjo plina, potem bi Petrochem lahko oživil proizvodnjo metanola. Iz metanola nastajajo formaldehidi in celotna proizvodnja Petrochema. Proizvodnjo metanola so ustavili zato, ker so kupovali plin in se izračuni niso izšli. Petrochem je šel v likvidacijo po zaslugi tega, ker odgovorni niso razumeli, da morajo oživiti proizvodnjo plina v Lendavi. Ker niso razumeli povezave, so uničili celotno petrokemično industrijo.

Torej se sploh ne zavedamo, kaj imamo pod svojo zemljo?
Prepričan sem, da so v ozadju neke mafijske kombinacije. To nahajališče je bilo objavljeno v mednarodni literaturi. To ni nobena skrivnost.

 

Pri Omanovem zemljišču je šlo za oslarijo
Dr. Miran Mejak je razočaran, ker se Slovenija do svojih nahajališč obnaša tako mačehovsko, medtem pa so se naši politiki takoj zagreli za zgodbice o nafti v Bosni in Hercegovini, ki jih je prodajal Nicholas Oman: "V Evropi je rudno bogastvo last države. Po ameriški zakonodaji pa je rudno bogastvo last tistega, čigar zemlja je. Zato se je v Ameriki naftna industrija hitro razvijala in nastajali so veliki dobički.

V Evropi pa je to v rokah države in država daje koncesije. Država je tista, ki skrbi in odgovarja za rudno bogastvo. Zato lahko rečem, da je pri Omanovem zemljišču šlo za oslarijo. Če bi v Bosni in Hercegovini našli nafto, ta ne bi bila last lastnika zemljišča, ampak bi bila last države Bosne in Hercegovine. Moja pripomba pa je, da so takrat večji interes pokazali za Omanovo zemljo kot za Lendavo, kjer celotna stvar stoji iz meni nerazumljivih razlogov."

 

V ZDA je zelo v porastu pridobivanje nafte iz škrilavcev z metodo hidravličnega lomljenja. Ali je tovrstna tehnika pri nas dovoljena?
To je sodobna metoda, ki se uporablja po vsem svetu.



Torej bi to metodo lahko uporabljali tudi pri nas?

Pri teh dveh vrtinah, ki ju imamo, so uporabili hidravlično lomljenje.

 

Kaj je spornega pri tej metodi?

Amerika postaja največja proizvajalka nafte s hidravličnim lomljenjem v škrilavcih. Pri nas v Petišovcih pa ne gre za hidravlično lomljenje v škrilavcih.

 

Zakaj pa je hidravlično lomljenje v škrilavcih težavno?

Težava pri hidravličnem lomljenju v škrilavcih je ta, da lahko razpoke prek škrilavcev pridejo višje in lahko se zgodi, da iz škrilavskega sloja uhaja plin na površje ali v talne vode. Ampak to se da preprečiti. To delajo v Ameriki, Angliji, v Rusiji, na Kitajskem, na Poljskem … Nekje pa so do tega zadržani, vendar EU tega ne preprečuje.

 

Foto: Ana Kovač

 

Vir: siol.net


Podobni članki

 

Varčevanje toplotne energije

Kakšna naj bo toplotna črpalka za ogrevanje novogradnje

Gradnja družinske hiše je za mnoge največja in najpomembnejša investicija v življenju. Pred pričetkom investitorja čakajo temeljita priprava in načrtovanje. Spoznava materiale in vse rešitve ter sprejema mnogo odločitev. Ena od pomembnejših je gotovo izbira rešitve za ustvarjanje udobne notranje klime....

Toplotna črpalka - naložba v topel dom, prihodnost in okolje

Investicija v toplotno črpalko je investicija v prav vse zgoraj omenjene aspekte. Kako, se sprašujete? Z nakupom toplotne črpalke boste zmanjšali stroške ogrevanja in nemudoma začeli ustvarjati prihranke, obenem pa...

Plinski kondenzacijski kotel - odlična izbira

Tistim, ki plinski kondenzacijski kotel že dolgo uporabljate, se vam bo ta sestavek zdel nepotreben, namenjamo ga predvsem bodočim uporabnikom. Pisanja smo se lotili zaradi novih uporabnikov, ki se odločate za prehod...

Peletna peč poleti joka - kaj je narobe

Ogrevanje s kotli in pečmi na pelete velja za okolju prijazno z več vidikov. Pelete so izdelane iz lesnih ostankov, ki niso uporabni za kaj drugega. Material je suh, saj ga drugače nebi mogli stisniti v pelete....

GRADNJA IN OBNOVE

Pasivna hiša po treh desetletjih razvoja in cena

Veliko graditeljev, ki želijo zgraditi novi dom, nima predstave kako na bivanje in porabo energije v hiši vpliva vrsta gradnje. V podjetju Xella so nam pojasnili prednosti ima pasivna hiša, zakaj se za takšnjo gradnjo odloči vedno več graditeljev, ter zakaj je pasivna hiša sinonim za udobje in...

Fasada - izolacija hiše malo drugače

Ko izoliramo fasado, poleg prihranka pri ogrevanju in prijetnega bivanja v hiši, želimo tudi osvežen videz hiše. Nekaj naredi že sveža barva fasade, pogosto pa je prenova fasadnega ovoja pametnejša rešitev.

Pluta rešitev za plesen, vlago in zatohlost

Zagotavljanje prijetnega in zdravega bivalnega okolja, trajnostna gradnja z uporabo  naravnih materialov, ki zagotavljajo  energetsko varčnost in dolgoročno varovanje okolja, so sodobni izzivi, ki si...

Gradnja hiše - je gradnja nizkoenergijske dražja od klasične

Koliko stane gradnja hiše - nizkoenergijske v primerjavi s klasično, za kakšno nizkoenergijsko hišo naj se odločim, kateri gradbeni material izbrati, kakšni so prihranki in kolikšno vlogo igrajo...

ELEKTRIČNA ENERGIJA

»Samooskrba z električno energijo je ena mojih najboljših naložb«

Število malih sončnih elektrarn, vključenih v samooskrbo, zadnji dve leti v Sloveniji narašča. Leta 2018 smo jih postavili 1300 v skupni moči 13,1 MW, lani pa že 2482 v skupni moči 30,68 MW. Konec maja 2019 jo je postavil tudi Jože Jurhar iz Savinjske doline in danes pravi, da je to ena njegovih najboljših...

Postavitev sončne elektrarne in kako do dobrega izvajalca

Sončna elektrarna je najbolj razširjen in tudi najlažji način pridobivanja električne energije za lastne potrebe. Poglejmo zakaj. Cene sončnih elektrarn so v zadnjih desetih letih padle za več kot desetkrat, za...

Sončna elektrarna in toplotna črpalka - zastonj ogrevanje

Zadnje desetletje zaznamuje solarna revolucija in umik fosilnih goriv. Še pred desetletjem nihče ni pomislil na samooskrbo z elektriko, kot jo danes omogoča sončna elektrarna, še manj smo verjeli, da bi lahko...

Ogrevanje s soncem - sončna elektrarna in toplotna črpalka

Prijetna temperatura v bivalnih prostorih, ogrevanje s soncem, topla voda in dovolj elektrike za potrebe celotnega gospodinjstva, račun za elektriko pa minimalen. Sliši se skoraj preveč lepo, da bi bilo res, a dejstvo...

Aktualne novice

Energetska sanacija stavb in učinkovitost dela

Združenje za trajnostno gradnjo GBC Slovenija je v sodelovanju s slovenskim Eko skladom tretji petek v septembru na lokaciji Superkema v Mariboru organiziralo strokovno srečanje za izvajalce zaključnih del v gradbeništvu. Delovno srečanje so tokrat posvetili trajnostnim vidikom in izboljšani učinkovitosti dela pri energetskih sanacijah...

Navdihujoča slovenska praksa blaženja podnebnih sprememb ujeta na film

Ali ste vedeli, da tudi v Sloveniji delujejo pionirji iz energetsko intenzivnih sektorjev, ki so iznašli načine, s katerimi so znatno zmanjšali svoje izpuste toplogrednih plinov? V Umanoteri predstavljajo prvega izmed...

Nova spletna revija Varčujem z energijo september 2020

 V septembru je izšla nova spletna številka revije Varčujem z energijo (74).

 

JUPOL znova prejemnik priznanja Trusted Brand

Revija Reader's Digest Slovenija in Mladinska knjiga Založba sta tudi letos javnosti predstavili izsledke opravljene raziskave o zaupanju potrošnikov v blagovne...

Prezračevanje, klimatizacija

Prezračevalna naprava je pomembna za kvaliteto bivanja

Eden pomembnih pogojev za kvaliteto bivanja je tudi čistost zraka v prostoru. Velikokrat se zgodi, da posamezniki v obnovo bivalnih prostorov vložijo veliko sredstev, vendar obnove ne izpeljejo do konca. Zelo hitro so stanovalci sočeni s slabim zrakom, nasičenim z mikroorganizmi, s pojavom plesni, posledično pa...

Zidna plesen, slab zrak?

Prezračevalni sistemi so gotovo eden najučinkovitejših načinov v boju proti vlagi, ko stavbo napade zidna plesen in imamo posledično slab zrak v njej....

Prezračevanje v borbi s korona virusom

Okužba z virusom Covid 19 se lahko za veliko ljudi spremeni v resno obolenje, zato se mnogi sprašujejo, kaj se lahko zgodi, če bodo obiskovali, delali ali živeli v prostorih, ki so umetno prezračevani. Še posebej...

Prezračevanje Lunos - kakovosten sistem za zmerno ceno

Lunos prezračevalni sistem spada med decentralne sisteme za prezračevanje. Z rekuperacijo ali brez ga je mogoče vgraditi v katerikoli fazi gradnje. Odličen je  za sanacije in novogradnje. Brez ustrezne izmenjave...

Varčevanje vode

Biološko čiščenje vode brez elektrike

Lastniki objektov, ki so zgolj občasno naseljeni ali samo v sezonski uporabi, se prej ali slej srečajo z izzivom čiščenja odpadnih voda. Ta je še toliko večji, če gre za lokacijo brez električne energije ali slabo obiskan počitniški objekt. Vendar so specialisti našli rešitev, ki se imenuje Biološka...

Koliko vode porabimo za vsakdanje stvari?

 Gospodinjstva porabijo od 10 do 40 % vse načrpane vode, od tega večino za stroje in pranje. Vsak dan iztočimo za splakovanje okoli 150 do 500 l vode. Povprečna dnevna poraba vode: Američani 425 litrov,...

Pitna voda iz deževnice

UV sterilizator vode PurePro® 6 GPM je naprava za dezinfekcijo (sterilizacijo) mikrobiološko oporečnih vod kot so kapnica, voda iz lastnih zajetij, vodnjakov in slabo vzdrževanih vodovodov. Naprava z...

Nova biološka čistilna naprava »one2clean+«

Popolno biološko čiščenje odplak je danes pri nas postalo nujno, saj je skoraj 3/4 površine Slovenije označeno kot vodovarstveno. To je posledica desetletij nespametnega ravnanja in odvajanja onesnaženih vod tja,...

ZELENA MOBILNOST

Avto na plin - pospeševanje nizkoogljičnega prometa

Združenje za zemeljski in obnovljiv plin v prometu (NGVA Europe) je objavilo podatke o uporabi biometana v sektorju cestnega prometa v Evropi, ki kažejo, da je obnovljivi plin na voljo potrošnikom po Evropi ter v povprečju predstavlja 17 odstotkov vsega plina, ki se uporablja kot transportno gorivo.

Od 2030 samo še novi avto na elektriko ali hibrid

Stanje doma in okoli nas na področju električnega transporta za široko rabo kaže veliko bolj optimistično sliko, kot si predstavljajo mnogi kritiki. Poglejmo, kaj za električni avto drži, kaj ne drži, v...

Električna vozila - kaj pravi zdrava pamet

Z električnimi avtomobili se dogaja nekaj podobnega, kot z okoljskimi opozorili. Nasprotniki trdnih dejstev in opozoril okoljevarstvenikov so dolgo uporabljali vsa možna orožja, da bi negirali rastočo "nevarnost" -...

Kako se obnese električni avto v praksi?

Društvo za električna vozila Slovenije (DEVS) je zgleden znanilec elektro mobilnosti v Sloveniji. V neprofitnem društvu so že nekaj let uporabniki električnih avtomobilov, ki se jim prevozi na elektriko vsakodnevno...

Inštalacije

Regulacija talnega gretja Uponor Smatrix

Ko izbiramo ogrevalni sistem je regulacija talnega ogrevanja tako pri obnovah in novogradnjah ključna, če želimo z novim sistemom ogrevati maksimalno varčno in hkrati doseči maksimalno udobje bivanja. Večina ne ve, da se investicija za talno gretje hitreje povrne skozi nižje...

Cena talno gretje suhomontažni sistem

Cena za talno gretje ni najpomembnejši vidik pri adaptacijah starih zgradb, ker investitorji ob tem iščejo predvsem izboljšanje udobja, hitro vgradnjo ter maksimalne prihranke ogrevanja.

Pametna hiša

Pri gradnji objektov, pa naj bodo to poslovne ali stanovanjske zgradbe, prihaja do vse večjih sprememb. Že pri njihovi zasnovi in načrtovanju se natančno ve, kako se bodo ogrevale, ohlajale in...

Kako učinkovito je ogrevanje sanitarne vode v Sloveniji

Vse prevečkrat se javnost zavaja z premalo točnimi navedbami o učinkovitosti posameznih ogrevalnih sistemov. Zaradi česar uporabnik, preden zamenja ogrevalni sistem, recimo za ogrevanje...

IZKORISTI UGODNO PONUDBO

Kalkulator Oceni prihranek energije je novo priročno večnamensko spletno orodje, ki vam pojasni koliko prihranite s prehodom na novi energent, novi ogrevalni sistem, sončno elektrarno in električni avto.

Prodajo gradbenega materiala v aprilu rešuje spletna trgovina. Vendar, ker so storitve za izvedbo gradbenih del v poseljenih zgradbah od sredine marca zaustavljene, bodo gospodarske posledice...

Večina investitorjev se sprašuje ali je cena sončne elektrarne sprejemljiva za slovenski žep ter koliko prihranimo. Odgovore nam je pojasnil predstavnik podjetja Enertec, Peter Kumer, soustanovitelj blagovne znamke...

ponudniki toplotnih

S klikom na posamično podjetje dostopate do tehničnih karakteristik ponudnikov TOPLOTNIH ČRPALK zrak – voda

fotovoltaicne-elektrarne
Posodobljen akcijski načrt OVE za sončne elektrarne predvideva cca. 10% rast letno. Do leta 2020 naj bi dodatno inštalirali 161 MW sončnih elektrarn. S sprejetjem Uredbe o samooskrbi…
ogrevanje
Toplotne črpalke prestrezajo energijo zemlje, zraka ali vode. Ob primerjavi sistemov za toplotne črpalke lahko kljub višjim stroškom investicije…
pasivna-hisa
Za ogrevanje, hlajenje, pripravo tople vode, klimatizacijo in razsvetljavo v pasivni ali skoraj nič - energijski hiši potrebujejo tako malo energije…
Gradnja in obnove
DOBRA PRAKSA GRADNJA in OBNOVE
Do leta 2020 naj bi po evropskih smernicah, ki jim sledi tudi Slovenija, razvoj gradnje energijsko učinkovitih stavb dosegel nivo skoraj nič – energijske hiše.