Miran Mejak se sprašuje, zakaj Slovenija ne izkorišča najdenega plina in nafte v Petišovcih.

Čeprav trenutno cena nafte pada, ga ni junaka, ki bi se odrekel naftni ali plinski vrtini. Ali celo naftnemu oziroma plinskemu polju. Razen če si v Sloveniji. Tega naš sogovornik dr. Miran Mejak ne razume. Dr. Mejak, sicer prvi, ki je doktoriral na mariborski univerzi, si je znanja o naftnem poslu nabiral v ZDA, bil je direktor podjetja Nafta Lendava in dva mandata predsednik nadzornega sveta Petrola.

 

Miran Mejak


Bil je tudi vodja slovenske pogajalske skupine za nasledstvo nekdanje Jugoslavije, ampak mi smo se pogovarjali o nafti in plinu, ki ju ima Slovenija, vendar tega naravnega bogastva iz neznanih razlogov ne izkorišča.

Hrvaška veliko pričakuje od nahajališč nafte v Jadranskem morju?
Ta zgodba na Hrvaškem traja že dolgo časa. Še v času nekdanje Jugoslavije so bile tam velike ideje in ambicije, da bi v Jadranu pri Črni gori vrtali in odkrili nafto. Ina je pri otoku Vis izvrtala globoko vrtino, ki ni pokazala posebnih znakov, da bi tam nafta lahko bila. Pozneje so skupaj z Enijem v severnem Jadranu izvrtali plin. Tam imajo plinsko polje.

Še v nekdanji Jugoslaviji, ko sem jaz bil v Nafti Lendava, smo imeli sestanek z Enijem. Njegov takratni predsednik Enrico Mattei nam je razlagal, da so v Piranskem zalivu možnosti naftnih nahajališč. Imeli so zanimivo seizmično karto. Te podatke so nam takrat dali, vendar se je izkazalo, da je zadeva preveč tvegana. Hrvati so pa ves čas merili in so zdaj našli več nahajališč v Jadranskem morju. Te meritve so zdaj veliko natančnejše kot pred desetletji. Hrvaška nahajališča so zelo perspektivna.

Ali res lahko najdejo tam zaloge nafte, ki bi jih bilo koristno črpati?
To so lahko zelo velike zaloge.

Ampak ali imajo tako velike zaloge, da bi bilo vredno uničiti turizem?
To turizmu ne bo nič škodilo. To je nepotreben strah. Enako je pri nas. Jaz razumem skrb za okolje, ampak to nima zveze s turizmom. Saj se ves svet razvija s pomočjo vrtanja in raziskav. Vse se da urediti. Zadeve pa se ne morejo delati tako kot v Mehiškem zalivu, kjer je bila velika polomija. Če se bo skrbno delalo, to ne bo nič škodilo turizmu. Poleg tega pa turizem prinaša minimalno v primerjavi z nafto in plinom.

"Seveda je projekt tvegan, ampak zato so pa tudi dobički veliki."

 

Zakaj so pa v Jugoslaviji nehali iskati?
Takrat nafte niso našli. Poleg tega se tehnika odkrivanja razvija. Takrat recimo ni bilo tridimenzionalne seizmike. Meritve v tistem času niso bile tako dobre. Danes najdejo nafto v Afriki ali pa na mestih, kjer nihče ni pričakoval. To je rezultat modernih tehnologij meritev. Brez teh meritev pa je bilo preveč tvegano. Tisto, kar so poskušali, pa ni dalo nobenih rezultatov.

Koliko sredstev pa je potrebnih za začetek črpanja?
Vsaka vrtina stane okoli pet milijonov dolarjev. Ampak z eno vrtino ni nič.

Koliko vrtin bi potrebovali, če bi bil pri nas nekdo zainteresiran za Petišovsko polje?
Za tak program plin (tigh gas) in nafta (brown field) bi potrebovali od 150 do 200 milijonov dolarjev. Torej plinsko polje, ki je odkrito, bi morali še razbiti in vrtati horizontalne vrtine.

Ta denar je mogoče pridobiti z javnim razpisom in javno-zasebnim partnerstvom. Tega projekta oziroma razpisa se mora lotiti država. Petrol, ki ima na neki način v lasti naftno vrtino, se tega ne bo lotil, saj se noben direktor, ki se menjajo kot po tekočem traku, ne bo lotil programa, ki poteka leta 2014, rezultate pa daje leta 2020.

Koliko pa so take raziskave natančne, kakšno tveganje je takšen projekt?
Seveda je projekt tvegan, ampak zato so pa tudi dobički veliki. Tveganje je, ampak tudi na Hrvaškem je tveganje. V naftnem poslu ni nič zagotovljenega. To ni tako kot pri gradnji, ko lahko izračunate statiko mostu. Zato pa razpišete javno ponudbo in investitorji bodo ocenili realnost te ponudbe. Na podlagi njihove ocene tveganja bodo vstopili v ta posel ali pa ne. Ne more pa iti denar iz proračuna. Po vsem svetu je tako, da se nova odkritja financirajo z zasebnim denarjem. Tveganje je zmeraj. Podatki iz Petišovcev pa so zelo otipljivi.

Kdaj smo odkrili, da imamo nafto in plin?
Globoke vrtine so bile končane leta 2012. Takrat je bilo izvrtano in s strukturiranjem dokazano, da je tam plin. Danes pravijo, da je proizvodnja majhna, imamo pa le dve vrtini. Če hočete proizvesti večjo količino plina, morate razviti plinsko polje – najmanj deset vrtin, kar pomeni investicijo okoli 50 milijonov dolarjev. Potem pa začnete vrtati še horizontalno in pridete na 150 milijonov dolarjev. Če hočeš resno izkoriščati plin, moraš razviti plinsko polje s številnimi vrtinami.

Tam imamo plin in nafto?
V Petišovcih je plin. V starem naftnem polju, ki je še iz stare Jugoslavije, pa je v glavnem nafta. Poleg tega pa so tudi nova potencialna nahajališča, ki bi jih bilo treba razviti do konca, to so Bukovci, Kog in Goričko. Potrebujemo paket obširnih raziskav, ki bi se jih morala lotiti neka ambiciozna vlada.

Zakaj se od leta 2012, ko so odkrili plin, v Lendavi niso bolj angažirali na tem področju?
Ne vem. Vlada se na to ne spozna. Povsod v svetu je normalno, da če obstaja takšno nahajališče, da se predsednik vlade angažira in hoče imeti vse informacije. Pri nas pa to nikogar ne briga. Mogoče pa nekdo čaka v ozadju, da gre vse skupaj mimo, potem pa se bo tega lotil za manj denarja. Trenutno vrtino je izvrtal koncesionar, do katerega se država obnaša zelo restriktivno. Recimo, ko je bila Alenka Bratušek v Londonu na sestanku investitorjev, tega angleškega investitorja, ki je do zdaj največji angleški investitor v Sloveniji, niso niti povabili na sestanek.



Ali bi lahko plin in nafta rešila lendavsko podjetje?
Zgodba lendavskega podjetja Petrochem je težava, povezana s tem, o čemer govorim. Celotna kombinacija s Petrochemom je nastala na proizvodnji plina v Lendavi. Če bi omogočili večjo proizvodnjo plina, potem bi Petrochem lahko oživil proizvodnjo metanola. Iz metanola nastajajo formaldehidi in celotna proizvodnja Petrochema. Proizvodnjo metanola so ustavili zato, ker so kupovali plin in se izračuni niso izšli. Petrochem je šel v likvidacijo po zaslugi tega, ker odgovorni niso razumeli, da morajo oživiti proizvodnjo plina v Lendavi. Ker niso razumeli povezave, so uničili celotno petrokemično industrijo.

Torej se sploh ne zavedamo, kaj imamo pod svojo zemljo?
Prepričan sem, da so v ozadju neke mafijske kombinacije. To nahajališče je bilo objavljeno v mednarodni literaturi. To ni nobena skrivnost.

 

Pri Omanovem zemljišču je šlo za oslarijo
Dr. Miran Mejak je razočaran, ker se Slovenija do svojih nahajališč obnaša tako mačehovsko, medtem pa so se naši politiki takoj zagreli za zgodbice o nafti v Bosni in Hercegovini, ki jih je prodajal Nicholas Oman: "V Evropi je rudno bogastvo last države. Po ameriški zakonodaji pa je rudno bogastvo last tistega, čigar zemlja je. Zato se je v Ameriki naftna industrija hitro razvijala in nastajali so veliki dobički.

V Evropi pa je to v rokah države in država daje koncesije. Država je tista, ki skrbi in odgovarja za rudno bogastvo. Zato lahko rečem, da je pri Omanovem zemljišču šlo za oslarijo. Če bi v Bosni in Hercegovini našli nafto, ta ne bi bila last lastnika zemljišča, ampak bi bila last države Bosne in Hercegovine. Moja pripomba pa je, da so takrat večji interes pokazali za Omanovo zemljo kot za Lendavo, kjer celotna stvar stoji iz meni nerazumljivih razlogov."

 

V ZDA je zelo v porastu pridobivanje nafte iz škrilavcev z metodo hidravličnega lomljenja. Ali je tovrstna tehnika pri nas dovoljena?
To je sodobna metoda, ki se uporablja po vsem svetu.



Torej bi to metodo lahko uporabljali tudi pri nas?

Pri teh dveh vrtinah, ki ju imamo, so uporabili hidravlično lomljenje.

 

Kaj je spornega pri tej metodi?

Amerika postaja največja proizvajalka nafte s hidravličnim lomljenjem v škrilavcih. Pri nas v Petišovcih pa ne gre za hidravlično lomljenje v škrilavcih.

 

Zakaj pa je hidravlično lomljenje v škrilavcih težavno?

Težava pri hidravličnem lomljenju v škrilavcih je ta, da lahko razpoke prek škrilavcev pridejo višje in lahko se zgodi, da iz škrilavskega sloja uhaja plin na površje ali v talne vode. Ampak to se da preprečiti. To delajo v Ameriki, Angliji, v Rusiji, na Kitajskem, na Poljskem … Nekje pa so do tega zadržani, vendar EU tega ne preprečuje.

 

Foto: Ana Kovač

 

Vir: siol.net


Povezane vsebine

 

Varčevanje toplotne energije

Slovenska toplotna črpalka za topel in udoben dom

Stroški ogrevanja so vir preglavic za marsikatero slovensko gospodinjstvo. V povprečju v Sloveniji znašajo približno 1500 EUR na gospodinjstvo, med posameznimi regijami države pa se lahko razlikujejo tudi za več kot 70 % oziroma 1000 EUR. K sreči pa obstaja način, kako te stroške znižati za vse do 75 % in to...

Najpogostejši miti o toplotnih črpalkah

Ko pogovor steče o gradnji hiše ali o ogrevanju, toplotne črpalke v zadnjem času zavzemajo čedalje bolj pomembno vlogo. Ker pa veliko ljudi še vedno ni dovolj poučenih o načinu delovanja teh naprav, o njih kroži...

Radiatorsko in talno ogrevanje s toplotno črpalko Daikin

DAIKIN, vodilni proizvajalec toplotnih črpalk v Evropi že več let prodaja toplotne črpalke s plinom R32. Pričeli so z modelom Altherma 3 LT, ki je v zadnjem času nedvomno najbolj prodajana toplotna črpalka v...

Uplinjevalni kotel na drva, premium razred, top cena 2021

Uplinjevalni kotel je pri kurjenju na drva ena pogostejših izbir zaradi izboljšanega udobja, konkretno nižjih emisij in malo porabo energenta. Uplinjevalni so zato, ker drva v komori za uplinjanje razpadejo na oglje...

GRADNJA IN OBNOVE

Pametni dom prihodnosti - Dom24h

DOM24h pooseblja novi koncept bivanja ter demonstrira mnoge nove podsisteme za pametne stavbe prihodnosti. Projekt združuje nove tehnološko napredne komplementarne rešitve v novo celovito rešitev gradnje. S poudarkom na trajnosti in zdravem bivalnem okolju.

Otroška soba v mansardi - dovolj svetlobe in svež zrak

Šole so odprle svoja vrata in vsi upamo, da bo tako tudi ostalo. Ne samo starši, ki smo v zadnjem letu in pol ugotovili, da šolanje na daljavo in delo od doma nista mačji kašelj, ampak predvsem šolarji, ki so...

Manjše hiše Ytong - hiše manjših kvadratur

V bogati in cenovno dostopni ponudbi Ytong tipskih hiš je zbranih več kot 50 projektov različnih slovenskih birojev. Hiše so razdeljene v razrede od nizkoenergijskih do pasivnih, zasnovanih za različna geografska...

Toplotni most - kako ga odkrijemo in saniramo?

Danes veliko govorimo o tem, kako zagotoviti dovolj energije za naše rastoče potrebe. Pozabljamo pa, da imamo ogromne možnosti tudi na področju zmanjšanja porabe. Varčevanje z energijo je dolgoročno najcenejši in...

ELEKTRIČNA ENERGIJA

Kako veliko sončno elektrarno potrebujem?

Digitalizacija je v času pandemije prodrla na vsa gospodarska področja in številna podjetja so za prilagoditev v načinu poslovanja uporabila digitalne rešitve. Ena takšnih je tudi inovativna aplikacija za simulacijo delovanja sončne elektrarne in samostojni izračun. Uporabnikom omogoča prikaz delovanja glede...

Samooskrbna sončna elektrarna za energetsko neodvisnost

Samooskrbna sončna elektrarna v kombinaciji s hišno polnilno postajo in hranilnikom energije je najboljša rešitev, če želite postati deloma ali v celoti energetsko neodvisni. Stroške za električno energijo...

Sončne elektrarne v Sloveniji - pregled trga

V letu 2020 se je nadaljevala rast majhnih sončnih elektrarn (SE) za samooskrbo. Postavili smo 3947 novih sončnih elektrarn v skupni moči 55 MW, kar je po številu skoraj 60 % več kot letu 2019, po moči pa skoraj 80...

Sončna elektrarna 11 kW - cena in donos v 2021

Sončna elektrarna s ceno, ki se vsakodnevno znižuje, za široko rabo predstavlja eno bolj donosnih naložb. Cena sončne elektrarne je, glede na prihranke v celi življenjski dobi v primerjavi z donosom bančnih...

Aktualne novice

Intervju z mag. Andrejem Vizjakom o zelenem okrevanju v času predsedovanja Slovenije Svetu EU

Do konca leta 2021 Slovenija predseduje Svetu EU. O ključnih ciljih predsedovanja smo se pogovarjali z ministrom za okolje in prostor, mag. Andrejem Vizjakom. 

Cene energentov v letu 2021

Cene energentov -  elektrike, zemeljskega plina in ogljičnih kuponov na evropskih borzah so se v prvem tričetrtletju precej zvišale. Zaradi dolge zime in vročega poletja pa rast cen očitno še...

Nova spletna revija Varčujem z energijo

 V septembru je izšla nova spletna številka revije Varčujem z energijo (78).V kolikor revijo prebirate na tabličnem ali prenosnem računalniku z manjšim zaslonom, z miško priporočamo povečavo...

GBC Slovenija - 6. konferenca trajnostne gradnje

Slovensko združenje za trajnostno gradnjo GBC Slovenija bo 30. septembra organiziralo 6. konferenco trajnostne gradnje, ki se bo osredotočila na kakovost bivanja v stavbah. Epidemija s Covid-19 je namreč...

Prezračevanje, klimatizacija

Prezračevanje doma - kaj je rekuperacija?

Danes prezračevanje z rekuperacijo ali drugače imenovano “prisilno prezračevanje” postaja novi standard pri novogradnjah. Ker so sodobne stavbe zgrajene na način, da so kar se da neprodušne, se zadostno oz. optimalno zračenje prostorov lahko doseže le s prisilnim prezračevanjem. Za kakovostno bivanje in...

Prezračevalni sistem Lunos že v 20.000 stavbah v Sloveniji

Le dva do tri odstotke slovenskih gospodinjstev ima prezračevalni sistem, medtem ko je v Nemčiji, na primer, ta delež 12,5-odstoten. S trenutnim tempom vgrajevanja sistemov za prezračevanje bomo v Sloveniji do...

Klima naprava Panasonic Etherea zavira širjenje koronavirusa

Panasonic je konec aprila na virtualni novinarski konferenci delil pomembne informacije in spoznanja glede razvoja nanoe™ X tehnologije, ki pomaga izboljšati zaščito in zavira rast nekaterih virusov – vključno z...

Klimatske naprave Daikin

Za udobno bivanje v vedno bolj vročih poletnih mesecih potrebujemo učinkovito in kakovostno klimatsko napravo. V prehodnih obdobjih je ta lahko dobra rešitev tudi za (d)ogrevanje prostorov, kar se je pokazalo letos,...

Varčevanje vode

Nasveti za zbiranje deževnice

Za namakanje vrtov zadostuje že enostavna in cenovno ugodna rešitev. Če imate velik vrt z večjo potrebo po vodi ali pa želite deževnico izkoristiti tudi v hiši, je priporočljiva vgradnja podzemne naprave (na primer Carat paket za hišo in vrt).

Samooskrba z vodo z zbiranjem deževnice

Preudarni posamezniki vedno iščejo načine, kako v svoje življenje vpeljati nekaj novega, kar bi združevalo prijetno izkušnjo in bilo hkrati tudi koristno. Eden od naših predlogov je, da prestrežete brezplačno...

Filtri za vodo in pitna voda iz deževnice

Deževnica (kapnica) je mehka voda in kot taka, po izvedeni ustrezni filtraciji odlična za zalivanje vrta, pranje avtomobila, splakovanje WC školjke,  pranje perila. Z uporabo UV sterilizatorja vode pa postane...

Nakup čistilne naprave – kaj moramo vedeti

Nakup male čistilne naprave ni enostaven. Če izberemo in kupimo premišljeno, bo takšna čistilna naprava z nami več desetletij in bo delovala brez napak. Če bomo seveda upoštevali nekaj preprostih navodil. Prav...

ZELENA MOBILNOST

Električna polnilnica za električni avto dosegljiva za vse

Električni avtomobil postaja dosegljiv za vse in ni zastonj v naglem porastu, tudi v Sloveniji na cestah beležimo vse več električnih avtomobilov. Do konca leta 2020 je bilo v Sloveniji registriranih 3.670 osebnih avtomobilov na električni pogon. Preizkušen električni avto nižjega razreda lahko kupimo že...

E-mobilnost - ne muha enodnevnica, ampak globalni trend

Že nekaj časa je jasno, da e-mobilnost ni modna muha enodnevnica, kot smo lahko poslušali, ko smo na cestah srečevali prve e- avtomobile, na kolesarskih stezah prva e-kolesa, na pločnikih pa prve e-skiroje....

Avto na plin odlično prestal eko test

Prijaznost do okolja postaja tako pri izdelavi kot pri nakupu vozila vse pomembnejši dejavnik. Varčen avto v prihodnje ne bo samo vozil ceneje, ampak bo tudi povzročal manj vpliva na okolje v obliki podnebno...

Avto na plin - pospeševanje nizkoogljičnega prometa

Združenje za zemeljski in obnovljiv plin v prometu (NGVA Europe) je objavilo podatke o uporabi biometana v sektorju cestnega prometa v Evropi, ki kažejo, da je obnovljivi plin na voljo potrošnikom po Evropi ter v...

Inštalacije

Stensko in stropno ogrevanje ali hlajenje

Notranje površine zunanjih sten in podstrešnih oblog se pogosto močneje pregrevajo in ohlajajo. To povzroča dve težavi: pozimi je prostor ob zunanjih stenah za bivanje neprijeten zaradi hladu, ki ga sevajo mrzle stene, na hladnih stenah lahko začne kondenzirati vlaga, ki povzroči vlažne madeže in ustvarja...

Uponor Ecoflex VIP - jutrišnja tehnologija za ogrevalna omrežja

Ker EU stremi k temu, da do leta 2050 postane ogljično nevtralna in ker je pariški sporazum namenjen omejitvi globalnega dviga temperature na manj kot 2˚C, so podnebju prijazne in ogljično nevtralne rešitve pomemben...

Talno gretje 2021 (cena, primerjava suhi in mokri sistem)

Cena za talno gretje ni najpomembnejši vidik pri adaptacijah starih zgradb, ker investitorji ob tem iščejo predvsem izboljšanje udobja, hitro vgradnjo, ter maksimalne prihranke ogrevanja, saj je potrebna temp. v...

Vlaga v kleti

Če ima novogradnja klet, jo je potrebno vedno zaščititi proti vdoru vode z zunanje strani. Postopek je razmeroma enostaven in ga lahko izvaja srednje spreten graditelj tudi sam. Seveda pa vrag tiči v detajlih, in če...

IZKORISTI UGODNO PONUDBO

Zamenjava dobavitelja energentov ni več zahtevna reč, se pa izplača, če želite v mesecu maju za celotno leto 2021 izkoristiti nižjo ceno zemeljskega plina. Za nove kupce zemeljskega plina Energija plus zagotavlja...

Kljub temu, da so zime iz leta v leto bolj mile, ogrevalna sezona še vedno traja več kot 200 dni. Izbira ogrevanja doma je dolgoročna naložba, zato je dobro na začetku investirati več in potem prihraniti na dolgi...

Preverite akcijsko ponudbo 2021 za tandem - toplotne črpalke Bosch in prezračevalni sistemi Sabiana in si zagotovite posebne pogoje nakupa. Med sistemi za ogrevanje, hlajenje in prezračevanje spoznajte sistem, ki...

Če imate težave z vlago, želite pravočasno poskrbeti za klimo poleti, ali ste v dilemi kateri ogrevalni sistem je z vidika porabe energije optimalen za vas, vam priporočamo stopiti v stik s podjetjem Tersus....

Kalkulator Oceni prihranek energije je novo priročno večnamensko spletno orodje, ki vam pojasni koliko prihranite s prehodom na novi energent, novi ogrevalni sistem, sončno elektrarno in električni...

Večina investitorjev se sprašuje ali je cena sončne elektrarne sprejemljiva za slovenski žep ter koliko prihranimo. Odgovore nam je pojasnil predstavnik podjetja Enertec, Peter Kumer, soustanovitelj blagovne znamke...

zdrava hisa

ponudniki toplotnih

S klikom na posamično podjetje dostopate do tehničnih karakteristik ponudnikov TOPLOTNIH ČRPALK zrak – voda

fotovoltaicne-elektrarne
Posodobljen akcijski načrt OVE za sončne elektrarne predvideva cca. 10% rast letno. Do leta 2020 naj bi dodatno inštalirali 161 MW sončnih elektrarn. S sprejetjem Uredbe o samooskrbi…
ogrevanje
Toplotne črpalke prestrezajo energijo zemlje, zraka ali vode. Ob primerjavi sistemov za toplotne črpalke lahko kljub višjim stroškom investicije…
pasivna-hisa
Za ogrevanje, hlajenje, pripravo tople vode, klimatizacijo in razsvetljavo v pasivni ali skoraj nič - energijski hiši potrebujejo tako malo energije…
Gradnja in obnove
DOBRA PRAKSA GRADNJA in OBNOVE
Do leta 2020 naj bi po evropskih smernicah, ki jim sledi tudi Slovenija, razvoj gradnje energijsko učinkovitih stavb dosegel nivo skoraj nič – energijske hiše.