Urbana drevesa opravljajo najtežje naloge od vseh mestnih prebivalcev. Od zgoraj jih napadamo z asfaltom in plini, od spodaj s soljo in mestnimi strupenimi odplakami. Kljub temu drevesom uspeva uravnavati mestno vlago in temperaturo, čistiti in zadrževati vodo, filtrirati zrak in s tem ohranjati planetarno ravnotežje.
 Deževnico pred vstopom v kanalizacijo lahko očistimo mehansko in biološko |
 Okrov s prekati in razvodom je lahko betonski ali iz plastike |
Treepod varianta
Kombinacijo mestnih odtokov in čistilnih korit z rastlinami smo že predstavljali. Prednost te rešitve so razmeroma majhne enote, ki jih lahko naknadno vkopljemo v vsako zelenico in nato povežemo s kanalizacijo. Nosilna škatla je izdelana iz betona in opremljena s predfiltrirnim prekatom. Z njim prestrežemo večje smeti, naplavine in grobe usedline, čistimo pa z odpiranjem pokrova, izvlečenjem in iztresanjem filtrne košare. Sosednji prekat je opremljen s pretočnimi naluknjanimi cevmi, napolnjen z rodovitno zemljo, vanj pa vsadimo drevo ali večje grmovnice. S tem drevo dobi dovolj zemljine za razvoj koreninskega dela, hkrati pa preprečimo vdor korenin in poškodbe drugih mestnih podzemnih vodov.
Biološko čiščenje
Biološko čiščenje nato opravi koreninski sistem drevesa, ki ob primernem pretoku uspe prestreči in predelati vrsto strupenih in topljivih substanc, ki jih dež odplavlja v kanalizacijo. Takšni biočistilni sistemi so zelo učinkoviti, čeprav celoten mehanizem še ni podrobno raziskan. Ob močnem deževju višek vode steče mimo drevesnega biofiltra, obtočna napeljava pa je v napravi že vgrajena. Če v sistem kanalizacije vgradimo zadostno število takšnih naprav, je iztočna voda iz njih tako čista, da jo lahko ponovno uporabimo za zalivanje mestnih zelenic in zmanjšamo porabo čiste pitne vode. Na mestih, kjer dostop z dvigali ni možen, lahko vgradimo lažjo izvedbo, izdelano iz plastike, ojačene s steklenimi vlakni, okrov pa je tako lahek, da ga lahko ročno prenašamo in vkopljemo (www.kristar.com).
Cena enega mestnega
Kdor še vedno dvomi o ugodnih učinkih in ceni enega mestnega drevesa, lahko uporabi program, ki ga je izdelala agencija US Forest Service, in se imenuje i-Tree v.4 (www.itreetools.org). Z njim vrednost drevesa ocenimo z okoljskim in ekonomskim metrom. Orodje je namenjeno mestnim načrtovalcem, upravljavcem gozdov, okoljskim advokatom, študentom in vsem, ki potrebujejo podporo v bitki za mestna drevesa. Dober primer je Maribor, kjer veselo pojejo žage, ko pa je potrebno kupiti in nadomestiti nekaj dreves, ki bi jih pred svojim pragom imeli dve veliki banki, slednji dobesedno otrpneta. Zato finančnikom priporočam pogled v program ter spoznanje, da se vsi donosi in transakcije tega sveta lahko skrijejo pred koristjo tihih zelenih velikanov, ki neopazno šelestijo nad pregretimi mestnimi glavami.
