Kdo pravi, da ljudje niso zagreti za nove energije? V Avstriji so letošnji vladni denar, namenjen spodbujanju namestitve sončnih celic na hišne strehe, že poimenovali »petnajstminutne subvencije«, tako hitro so namreč ljudje razgrabili deset milijonov evrov, s katerim je ministrstvo za okolje in tehnologijo želelo spodbuditi uporabo alternativnih energetskih virov. Osemsto gospodinjstvom bodo zdaj pomagali zmanjšati stroške za ogrevanje hiš in stanovanj, načrtujejo pa tudi spodbujanje razvoja tehnologij za hlajenje na sončno energijo, za hranjenje tako pridobljene energije in za električne avtomobile.
»Velikanska vrteča se krogla žarečega vodika, helija in nekaterih drugih plinov«, ki jo imenujemo Sonce, je tudi sicer še velika skrivnost, znanstveniki si na primer prav zdaj razbijajo glavo, kam so izginile tako rekoč vse sončne pege, znamenja »da fotosfero prebadajo silnice magnetnega polja«. Res pege tudi sicer upadajo in naraščajo v rednih enajstletnih presledkih, tako malo kot zdaj, pa jih niso zabeležili že petdeset let – že okrog 270 dni dni pravzaprav nobene. Nekateri raziskovalci zdaj ugibajo, ali pri iskanju krivcev za segrevanje ozračja, v katerem večina strokovnjakov kaže na izgorevanje fosilnih goriv, vendarle nismo na napačni poti in so za vremenske spremembe bolj odločilne spremembe Sončeve dejavnosti.
Energija sonca in zgodovina
V Zemljini preteklosti, ko še ni bilo avtomobilov, so že doživljali pomembne otoplitve in ohladitve, obdobje med petnajstim in devetnajstim stoletjem so poimenovali kar mala ledena doba, po poročanju opazovalcev Sončevih dejavnosti, med njimi še posebno Angleža Edwarda Williama Maunderja, so v tem času pogosto opazili popolno izginotje Sončevih peg. Celo raziskovalci Sončevih vplivov na Zemljino temperaturo se ne strinjajo, kaj naj bi prineslo tako čudno obnašanje naše zvezde, ali res ohladitev zaradi povečanega kondenziranja in ustvarjanja oblakov ali še večjo otoplitev ali pa sploh nič, če bo Sončevo ohlajevanje samo izničilo segrevanje, ki ga ustvarja človek. Ljudje še niti Sončeve dejavnosti ne znamo dobro napovedovati, pri ameriški vesoljski agenciji Nasa so na primer za leto 2012 zaradi okrepljenih sončnih eksplozij napovedali polarno svetlobo vse do Mehike, tako kot se je že zgodilo leta 1958, zaradi sodobnih tehnologij pa še razpad satelitskih povezav. Toda okrepljene sončne eksplozije in z njimi povezano povečano sevanje pa so napovedovali že za lani in letos, a so se namesto tega sončne dejavnosti čisto ustavile.
Velika žareča krogla bo še naprej tudi velika uganka, če je kriva za spreminjanje Zemljine temperature ali ne, pa se morda naš planet tokrat prav z njeno pomočjo vendarle lahko izogne katastrofalnim posledicam preteklih velikih ohladitev. Nekateri zgodovinarji namreč domnevajo, da je lakota, ki so jo med zadnjo malo ledeno dobo prinesle kratke in slabe letine, kriva za številne vojne ter posledično tudi za francosko revolucijo. Zadnja je človeštvu kljub vsej krvi, ki je bila prelita, sicer prinesla neznanske koristi, konec fevdalizma ter demokratični politični in gospodarski sistem, ki od tedaj počasi dobiva prevlado in v mnogih delih sveta odpravlja revščino ter izboljšuje življenjske razmere. Samo na Kitajskem se je povprečna življenjska doba po začetku Dengove ekonomske revolucije podaljšala za nekaj desetletij, o izbruhu znanstvenih odkritij, ki so sledila francoski revoluciji iz leta 1789, pa skorajda ni treba izgubljati besed, tako veličasten je bil in je še. Zato lahko morda celo upamo, da bo znanost kmalu pomagala tudi pri zmanjševanju umazanih plinov v ozračju, kar bi bilo izjemno koristno ne glede na to, ali so ti glavni krivec za spremembe v ozračju ali ne. Človek bi se moral samo naučiti ujeti neznansko energijo, ki jo s pegami ali brez oddaja Sonce, in jo shraniti za poznejšo uporabo.
V pričakovanju takšnih odkritij in ob neštetih negativnih vidikih fosilnih goriv z visokimi cenami vred zato ni presenetljivo, če tudi v Avstriji doživljajo pravi rekord povpraševanja po sončnih celicah. Samo na Štajerskem naj bi, poročajo pri društvu avstrijskih solarnih podjetij Austria Solar, letos dosegli rekord štiri tisoč nameščenih naprav za izkoriščanje sončne energije, zaradi velikega povpraševanja pa se morajo kupci v vsej državi pogosto sprijazniti s čakalnimi dobami. V slovenski severni sosedi ne cvetijo le posli s sončnimi celicami, ampak tudi z drugimi vrstami alternativne energije, na primer s pridobivanjem biomase. Samo pri knittelfeldskem podjetju Austria Email načrtujejo zaposlitev do šestdeset novih delavcev, gospodarska kriza gor ali dol.
Avstrija že šestdeset odstotkov vse svoje energije pridobi iz nefosilnih in tudi nejedrskih virov, pri čemer ima država seveda veliko srečo s svojimi bogatimi vodnimi zalogami. Nemški »sončni papež« in dobitnik alternativne Nobelove nagrade Hermann Scheer, nedavno na obisku v Avstriji, pa meni, da bi lahko s takšno energijo pokrili celo vse svoje potrebe, pri čemer bi vsako leto prihranili celih štirinajst milijard evrov. Scheer za premajhno dejavnost na tem področju obtožuje naftne družbe in znanstvenike, ki naj bi bili na njihovih plačilnih spiskih. Vsaj v njegovi domovini pa se že premika, dvanajst nemških podjetij, med njimi tudi Siemens in Solar Millienium, že razmišlja o velikanskih elektrarnah sončne energije tam, kjer sončnih žarkov ne primanjkuje, v puščavi Sahara torej. Ta obsega devet milijonov kvadratnih kilometrov, temperature pa dosegajo do šestdeset stopinj Celzija, in to v 4300 urah na leto, kar je samo po času dvakrat več kot v Avstriji. Pričakujejo, da bo Sahara do leta 2050 zagotovila petnajst odstotkov vseh evropskih energetskih potreb.
Puščave kot energetske rešiteljice?
Za to bodo seveda potrebovali prav tako velikopotezne naložbe, sončne elekrarne z zmogljivostjo 1500 gigavatov naj bi prinesle 7800 teravatnih ur energije na leto, to pa je trikrat več, kot zdaj proizvedejo vse jedrske elektrarne na svetu skupaj. Kaj bi to prineslo okolju, kažejo podatki, da kilovatna ura sončne energije prinese le 10 do dvajset gramov ogljikovega dioksida, celo sodobno pridelovanje zemeljskega plina prinese štiristo gramov, premogovne elektrarne pa kar tisoč. Do leta 2050, pišejo v avstrijski reviji News, bi tako lahko Zemlji prizanesli s kar 4,7 milijarde tonami tega škodljivega plina. Saharski projekt že ima vzornike, v kalifornijski puščavi Mojave sončna elektrarna že dvajset let oskrbuje s 350 megavati energije, na jugu Španije s sončno energijo oskrbujejo dvesto tisoč ljudi.
Sončne elektrarne zmorejo energijo, ki jo pridelajo, tudi prenašati do potrošnikov, pa naj so razdalje še tako velike. Če hočejo sončno energijo izkoriščati gospodinjstva, pa nastopi problem s shranjevanjem. Nekateri predlagajo nastavljanje računalniških sistemov, ki bi gospodinjske aparate prilagodili nestalnosti alternativnih energetskih virov, kot sta sonce ali veter. Sodobni človek največ energije potrebuje v poznih popoldanskih in večernih urah, ko se vrne iz službe domov, vetrnice pa največ proizvajajo ponoči, sonce čez dan in največ poleti, ko so tako in tako časi dopustov. Nove tehnologije pa lahko regulirajo delovanje številnih gospodinjskih aparatov, zamrzovalnike bi lahko na primer računalniško vodenje hladilo v dnevnih obdobjih, ko je alternativne energije največ, saj se hlad ohranja kar dolgo, prav tako lahko do obilice ugodnejše energije počakajo pomivalni, pralni in drugi stroji, tudi računalniške baterije bi lahko polnili bolj energetsko zavestno. Vetrnice se namreč kljub velikim zneskom, ki so jih v nekaterih evropskih državah vložili vanje, še ne izplačajo.
Veliki preboj pri uporabi alternativnih virov energije pa vseeno pričakujejo šele, ko bodo izboljšali baterije za shranjevanje energije. Tednik News tako objavlja tudi intervju z znanstvenikom iz podjetja IBM, kjer z baterijami litij-zrak napovedujejo podeseterjenje moči sedanjih, ki v avtomobilih sicer že zmorejo okrog tristo kilometrov brez dodatnega polnjenja, a to še vedno ni dovolj, poleg tega pa so težke in drage. Čim prej bodo znanstveniki našli rešitve za čas, težo in ceno, tem prej se bo lahko človeštvo podalo na novo družbeno revolucijo, ki bo morda zasenčila celo tisto na koncu zadnje male ledene dobe.
