BMW in sončne elektrarne

Jure Leben, prvi mož COVEVA v odstopu (kar gotovo ni spodbudna novica), pravi, da je Slovenija dovoljeno količino toplogrednih plinov (TPG) lani presegla za približno milijon ton CO2, in tudi najnovejši podatki niso obetavni. Da bi bila prihodnost v tem pogledu bolj svetla oziroma čista in ker ima Slovenija v javnih ustanovah (v mislih so predvsem šole) veliko možnosti za pridobivanje elektrike s fotovoltaiko (pri nas je 1067 šol, ki imajo približno 360 tisoč kvadratnih metrov južno ležečih streh), bi lahko s primerno tehnologijo, ugotavlja Jure Leben, torej s fotonapetostnimi elektrarnami, v letu dni pridobili 32,5 GWh električne energije. S tem bi »privarčevali« 42.200 ton CO2. Prav na podlagi teh izračunov oziroma ugotovitev je nastal projekt sončne elektrarne za osnovne in srednje šole v Sloveniji, ki je nekaj časa po malem razburjal tudi slovensko avtomobilistično sceno.V projekt je namreč vključen BMW Group Slovenija oziroma nemška avtomobilska tovarna BMW, kajti vložek je tako velik, da presega finančne in še kakšne zmožnosti slovenske podružnice bavarske hiše pri nas. Po pogodbi, ki sta jo že podpisala BMW in COVEVO in bo veljala pet let, interes za sodelovanje pa obstaja vse do leta 2020, bo nemška tovarna do leta 2014 slovenski vladi, predsedniku republike, predsedniku parlamenta in občinam vsako leto brezplačno zagotovila 200 vozil.

Morda v Sloveniji mislimo, da smo okoljsko dovolj ozaveščeni in da vestno izpolnjujemo vse tisto, k čemur smo se zavezali. Nekateri dogodki (napovedana kazen 80 milijonov evrov zaradi prevelikih izpustov toplogrednih plinov) dokazujejo, da je resnica bistveno drugačna. Vendar želja po čistejšem okolju obstaja in iz nje je nastal projekt, v katerem sta glavna udeleženca Javni zavod za obnovljive vire energije in varstvo okolja (COVEVO) in BMW Group Slovenija oziroma tovarna BMW.

 

Jure Leben, prvi mož COVEVA v odstopu (kar gotovo ni spodbudna novica), pravi, da je Slovenija dovoljeno količino toplogrednih plinov (TPG) lani presegla za približno milijon ton CO2, in tudi najnovejši podatki niso obetavni. Da bi bila prihodnost v tem pogledu bolj svetla oziroma čista in ker ima Slovenija v javnih ustanovah (v mislih so predvsem šole) veliko možnosti za pridobivanje elektrike s fotovoltaiko (pri nas je 1067 šol, ki imajo približno 360 tisoč kvadratnih metrov južno ležečih streh), bi lahko s primerno tehnologijo, ugotavlja Jure Leben, torej s fotonapetostnimi elektrarnami, v letu dni pridobili 32,5 GWh električne energije. S tem bi »privarčevali« 42.200 ton CO2. Prav na podlagi teh izračunov oziroma ugotovitev je nastal projekt sončne elektrarne za osnovne in srednje šole v Sloveniji, ki je nekaj časa po malem razburjal tudi slovensko avtomobilistično sceno.

 

V projekt je namreč vključen BMW Group Slovenija oziroma nemška avtomobilska tovarna BMW, kajti vložek je tako velik, da presega finančne in še kakšne zmožnosti slovenske podružnice bavarske hiše pri nas. Po pogodbi, ki sta jo že podpisala BMW in COVEVO in bo veljala pet let, interes za sodelovanje pa obstaja vse do leta 2020, bo nemška tovarna do leta 2014 slovenski vladi, predsedniku republike, predsedniku parlamenta in občinam vsako leto brezplačno zagotovila 200 vozil. Uporabniki bodo morali zagotoviti le denar za zavarovanje in registracijo vozila. Kakor pravi Jure Leben, bodo tako prihranili približno dva milijona evrov v letu dni (kar je le približen izračun, odvisen od tega, kako se uporabljajo vozila); projekt pa vključuje osnovne in srednje šole oziroma omenjenih 360 tisoč kvadratnih metrov južno ležečih streh, ker bodo s privarčevanim denarjem (ker ga ne bodo porabili za vozni park) postavili sončne elektrarne in tako pripomogli k manjšim izpustom toplogrednih plinov.

 

Po podatkih, ki jih ima COVEVO, so se ali se bodo v občinah na podlagi tega projekta odločili za cenejše avtomobile tovarne BMW, zvečinoma za serijo 1 in 3 oziroma za X1 in X3. Vsi avtomobili omenjene bavarske avtomobilske tovarne bodo opremljeni s sistemom efficientdynamics, ki pomeni skromnejšo porabo goriva oziroma izpust CO2. Na vprašanje, zakaj se je COVEVO odločil prav za BMW in ali so povprašali še pri kakšni drugi veliki avtomobilski tovarni, je Jure Leben jasen: BMW je lani zmanjšal vrednosti CO2 v izpuhu za 16,3 odstotka, Audi za 7,2 in Mercedes le za 2,9 odstotka, pri čemer ti podatki veljajo za nemški avtomobilski prostor. Pozanimali so se tudi pri AC Mobil (Honda) in Toyoti Slovenija, kjer pa so odgovorili, da na takšen način ne morejo sodelovati. Leben dodaja, da v tem primeru ni šlo za javni denar, da so vrata še naprej odprta, saj je še precej okoljskih projektov, pri katerih bi bilo mogoče uporabiti podoben model sodelovanja z avtomobilsko industrijo.


Vir: www.delo.si

Več iz teme:

POVEZANI ČLANKI

SORODNE VSEBINE