Mednarodna agencija za energijo: Kitajska bo morala v prihodnjih desetih letih v energetiko vložiti 400 milijard dolarjev – Največji onesnaževalki, Kitajska in ZDA, prispevata 40 odstotkov vseh izpustov ogljikovega dioksida
Peking – Indija je v četrtek napovedala, da bo do leta 2020 zmanjšala izpuste ogljikovega dioksida na enoto družbenega proizvoda za 20 do 25 odstotkov v primerjavi z ravnjo izpustov leta
Od naše dopisnice
Uradni Peking je bil med prvimi, ki so pozdravili indijsko odločitev, številni strokovnjaki in aktivisti pa so jo sprejeli brez navdušenja. Niti Indija niti Kitajska nista napovedali znižanja izpustov ogljikovega dioksida, ampak samo ogljikove intenzivnosti. To pomeni, da bosta obe povečali energetsko učinkovitost proizvodnje, s čimer bosta samo upočasnili, ne pa tudi znižali stopnje povečanja onesnaževanja ozračja.
Za kitajsko vlado je indijska poteza zelo pomembna, saj azijski sili v gospodarskem razvoju postavlja pred podoben izziv povečevanja stroškov zamenjave fosilnih goriv z alternativnimi viri. Ker sta državi pogosto neposredni tekmici na svetovnih trgih, je malo verjetno, da bi se ena od njiju zavezala, da bo varovala ozračje, če tega ne bi storila druga.
Milijarde za izpolnitev obljube
Kitajska je v petek takoj ocenila, da bo morala vložiti približno 30 milijard dolarjev na leto, če želi uresničiti svojo obljubo o zmanjšanju izpustov ogljikovega dioksida na enoto družbenega proizvoda za 40 do 45 odstotkov do leta 2020 v primerjavi z letom 2005. Kitajski časnik China Daily povzema poročilo univerze Renmin v Pekingu, v katerem je zapisano, da bo morala vsaka družina dodatno plačati najmanj 440 juanov (44 evrov) davka in stroškov na leto, da bo Kitajska lahko izpolnila prevzeto obveznost.
Mednarodna agencija za energijo je ocenila, da bo morala Kitajska v prihodnjih desetih letih v energetiko vložiti 400 milijard dolarjev, China Daily pa navaja ugotovitve Jiang Kejuna, raziskovalca z inštituta za proučevanje energije, ki opozarja, da bodo »celotne stroške na koncu plačali porabniki«.
Indijska obljuba zategovanja energetskega pasu neposredno pred začetkom konference v Københavnu je najpomembnejša za povrnitev upanja, da bo sporazum sklenjen, še vedno pa ni jasno, ali jo bo ta država sposobna izpolniti. Nekateri kritiki opozarjajo, da se bo njena zavidljiva 7,9-letna stopnja gospodarske rasti znižala na neznosno nizko dvoodstotno stopnjo, s katero bi popolnoma izpadla iz tekme na azijski celini, če se bo kot država v razvoju odrekla svoji pravici do porabe energije, ki jo potrebuje za zmanjšanje razlik med življenjskim standardom njenih državljanov in razvitim svetom.
Indija trenutno osem odstotkov energije pridobi iz obnovljivih virov, na primer vetra, solarnih plošč in malih hidroelektrarn. Tamkajšnji strokovnjaki opozarjajo, da bi vsako zvišanje tega odstotka pomenilo podražitev, ker pa je 40 odstotkov indijskega prebivalstva brez elektrike, bi zaradi takšnega preobrata številni zašli v še hujšo revščino in bi bila ogrožena njihova eksistenca.
Kitajska in Indija povečali energetsko učinkovitost
Na lestvici največjih onesnaževalcev je Indija trenutno na petem mestu, za Kitajsko, ZDA, Rusijo in Indonezijo. Medtem ko prvi dve državi h globalnim izpustom ogljikovega dioksida prispevata približno 40 odstotkov, je delež Indije samo 4,7-odstoten. Zagovorniki indijske pravice do povsem neodvisne politike varstva okolja se sklicujejo na dejstvo, da povprečen Indijec proizvede tono ogljikovega dioksida na leto, povprečen Američan pa kar 20 ton. Kljub temu je 1,2 milijarde ljudi dovolj, da je ta država še vedno eden najpomembnejših dejavnikov boja proti podnebnim spremembam.
Obe azijski sili sta v zadnjih dvajsetih letih zelo povečali energetsko učinkovitost. Kitajska je leta 1990 proizvedla 5,16 tone ogljikovega dioksida na tisoč dolarjev družbenega proizvoda, do leta 2005 pa je to znižala na 2,87 tone. Indija pa se je z 2,13 tone na tisoč dolarjev leta 1990 spustila na 1,82 tone leta 2005. To pa je dokaz, da državi lahko naredita še več – vprašanje je le, koliko bosta za to dobila finančne podpore.
