Energija sveta

Avtor: Borut Tavčar

Energija sveta Srečnega konca v senci TEŠ in JEK še ni videti.

Srečnega konca v senci TEŠ in JEK še ni videti.

Energija in tudi energetika sta v središču zanimanja vseh skupnosti in vsakega posameznika. Le rastline zmorejo zrasti z energijo sončne svetlobe, snovi za gradnjo pa dobijo od pred tem razpadlih organizmov. Človeštvo je bolj požrešno, sodobne družbe bi se v veliki meri ustavile ob pomanjkanju nafte, popolnoma pa ob razpadu elektroenergetskega sistema. Zato bi morala biti glavna maksima učinkovita raba in viri, ki jih ne zmanjka.

Da nafte ne bi zmanjkalo, skrbijo tudi z discipliniranjem neposlušnih držav. Umazanih zgodb ni malo. Etično in dejansko, saj pridobivanje, prevažanje in uporaba nafte ni ekološko vrtičkarstvo. Prometa pa se pri nas nihče ni lotil sistemsko, čeprav je znano, da so prebivalci mest, ki so prometni sistem podredila kolesu, pešačenju in javnemu prevozu, bolj zadovoljni in zdravi od tistih, ki živijo v mestih s kraljem avtomobilom.

Elektriko si vsaka država, kljub poskusom poenotenja sistemov, želi zagotoviti sama. To je bilo tudi v Sloveniji poudarjeno neprimerno večkrat kot samopreskrba s hrano. »Več elektrike je treba uvažati, dražja je,« je dovolj močno opravičilo za še tako umazane in drage projekte.

Fukušima je kristalno jasno pokazala, da škode jedrske nesreče ne more pokriti energetsko podjetje, ki upravlja reaktor, ne more je pokriti nobena zavarovalnica, to lahko stori edino država. Slovenijo bi takšna nesreča, čeprav iz energetskih krogov slišimo, da ni verjetna, pahnila v bankrot. Brez dvoma, saj si treh ali več milijard evrov odškodnin kratko malo ne more privoščiti. Po drugi strani bi verjetno brez Jedrske elektrarne Krško v Sloveniji že 30 let plačevali precej dražjo elektriko. Zapiranje nemških nukleark se je pokazalo tudi na borzi – cene pasovne elektrike za leti 2012 in 2013 so poskočile…

Več iz teme:

POVEZANI ČLANKI

SORODNE VSEBINE