Na Vranskem živijo v sožitju z lesom in soncem

Na Vranskem živijo v sožitju z lesom in soncem V občini Vransko so že pred desetimi leti sprejeli energijski koncept, ki je še zdaj podlaga za številne projekte in dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo na področju učinkovite rabe energije. Cilja, ki so ju takrat želeli izpolniti, sta bila javnim uporabnikom in občanom zagotoviti udobno, do okolja prijazno in cenovno dostopno energijo za ogrevanje ter lastnikom gozdov omogočiti prodajo manj vrednih vrst lesa. Oba cilja so že dosegli, približno 180 stanovanj, hiš ter javnih in industrijskih objektov se ogreva daljinsko iz kotlarne na lesne sekance. V tem času so v občini ustanovili še Tehnološki center za alternativne in obnovljive vire energije, postavili pilotno sežigalnico za odpadke in učno-raziskovalno sončno elektrarno, obnovili vse javne stavbe in pripravili projekt za gradnjo naselja pasivnih hiš. V kratkem bodo namestili 1000 kvadratnih metrov sprejemnikov sončne energije, končali pa so tudi že razpis za postavitev sončnih elektrarn na strehe javnih objektov. V prihodnje načrtujejo postavitev ko- in trigeneracije ter malih hidroelektrarn. Energijski koncept in prvi koraki na poti do čim bolj energijsko učinkovite občine so izhajali iz danosti okolja, pravi župan Franci Sušnik. Kar 70 odstotkov površine občine je poraščenih z gozdovi, to je bilo prvo izhodišče, drugo pa dejstvo, da v občini že skoraj 40 let uspešno delujeta eno večje in eno manjše podjetje za razvoj in proizvodnjo ogrevalnih naprav za izkoriščanje lesne biomase. Poleg tega so v vseh zaselkih polena tradicionalni vir ogrevanja. V občini tako ni omrežja zemeljskega plina, le manjši del stavb se še vedno ogreva na lahko kurilno olje, nekaj industrijskih objektov pa na utekočinjeni naftni plin.

V občini Vransko so že pred desetimi leti sprejeli energijski koncept, ki je še zdaj podlaga za številne projekte in dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo na področju učinkovite rabe energije. Cilja, ki so ju takrat želeli izpolniti, sta bila javnim uporabnikom in občanom zagotoviti udobno, do okolja prijazno in cenovno dostopno energijo za ogrevanje ter lastnikom gozdov omogočiti prodajo manj vrednih vrst lesa. Oba cilja so že dosegli, približno 180 stanovanj, hiš ter javnih in industrijskih objektov se ogreva daljinsko iz kotlarne na lesne sekance. V tem času so v občini ustanovili še Tehnološki center za alternativne in obnovljive vire energije, postavili pilotno sežigalnico za odpadke in učno-raziskovalno sončno elektrarno, obnovili vse javne stavbe in pripravili projekt za gradnjo naselja pasivnih hiš. V kratkem bodo namestili 1000 kvadratnih metrov sprejemnikov sončne energije, končali pa so tudi že razpis za postavitev sončnih elektrarn na strehe javnih objektov. V prihodnje načrtujejo postavitev ko- in trigeneracije ter malih hidroelektrarn.


Energijski koncept in prvi koraki na poti do čim bolj energijsko učinkovite občine so izhajali iz danosti okolja, pravi župan Franci Sušnik. Kar 70 odstotkov površine občine je poraščenih z gozdovi, to je bilo prvo izhodišče, drugo pa dejstvo, da v občini že skoraj 40 let uspešno delujeta eno večje in eno manjše podjetje za razvoj in proizvodnjo ogrevalnih naprav za izkoriščanje lesne biomase. Poleg tega so v vseh zaselkih polena tradicionalni vir ogrevanja. V občini tako ni omrežja zemeljskega plina, le manjši del stavb se še vedno ogreva na lahko kurilno olje, nekaj industrijskih objektov pa na utekočinjeni naftni plin.

 

Večina stavb se ogreva z lesno biomaso

 

Strategija uporabe lesne biomase je bila jasna. Zgraditi je bilo treba toplovodno omrežje in postaviti večjo kotlarno s kotli na lesne sekance, pravi župan. Zaradi zaupanja v tehnologijo ogrevanja, ki izhaja, kakor smo že omenili, iz 40-letne tradicije, ter zaupanja v les kot gorivo na javni obravnavi projekta niso imeli nikakršnih težav, občani preprosto niso imeli zadržkov, pove Sušnik…

Več iz teme:

POVEZANI ČLANKI

SORODNE VSEBINE