Iz vroče razprave Delove okrogle mize o energetski prihodnosti Slovenije objavljamo nekaj poudarkov.
V četrtek je v Velenju potekala Delova okrogla miza o energetski prihodnosti Slovenije. Iz vroče, skoraj tri ure trajajoče razprave, v kateri so argumente soočili ljudje različnih pogledov, objavljamo nekaj poudarkov.
Simon Tot, direktor Termoelektarne Šoštanj
O tem, kaj je novega pri projektu TEŠ 6: Vse gre po planu. Gradbena dela so v polnem zamahu. Gradbena dovoljenja so pridobljena. Lovimo v projektu zastavljene termine. Začela so se dela za temelje hladilnega stolpa. Izkopane imamo prve pilote. Vseh bo 260. Naslednji teden gre naša strokovna skupina na Kitajsko, kjer se začenja izdelava kotlovskih naprav. Pohvaliti moram pogajalsko skupino, ki je dosegla, da se bo izdelava dela konstrukcije preselila v Evropo. Najbolj zahteven del bo izveden v Nemčiji in na Portugalskem. V 20 mesecih bomo na dvorišče dobili generator. Naslednja naloga je črpanje kredita. Naloga, v katero sta vključeni tudi politika in okolica, pa je še pridobitev garancije za preostalih 440 milijonov. Mislim, da glede na dokumente in argumente s tem ne bi smelo biti težav.
O končni ceni projekta TEŠ 6: Končna cena še ni znana, bo pa znana v zelo kratkem času. Naštejem lahko tri razloge, zakaj še ni znana. Eden je cena montaže. Drugo je omejitev eskalacijske vrednosti. Tretja pa je obnovitev vseh terminskih točk, ki vplivajo na potek projekta.
O morebitni ustavitvi investicije v TEŠ 6: Vsi scenariji so mogoči. Vendar ta scenarij ni realen. Glede na situacijo v svetu in ker je potrebno zagotoviti energetsko neodvisnost Slovenije, potrebujemo tudi nove energetske vire.
O javnosti gradiv: Od danes naprej so javnosti na voljo povzetki študij. Študija je sicer avtorsko delo in avtor študije je tisti, ki lahko dovoli objavo. Če pa bo gospod Vili Kovačič sestavil ekipo strokovnjakov, smo ga z ekipo pripravljeni sprejeti in študijo lahko preučijo.
O CO2: Stroka je vedno bolj neenotna glede škodljivosti ali neškodljivosti CO2. Priznati moram, da sem CO2-skeptik. Amerika se je že odpovedala zgodbi s CO2 [zgodbi o omejevanju izpustov CO2, op. ur.]. Sledi odpoved Avstralije. Evropa ostaja edini kontinent, ki zgodbo s CO2 vleče naprej. Bistveno je, da enkrat tudi tej točki pridemo do konca. Kaj je bilo prej? CO2 ali segrevanje ozračja? Kaj pa, če je najprej prišlo do segrevanja in šele potem do dviga CO2?
Franc Žerdin, nekdanji direktor Premogovnika Velenje
O redukcijah: Spomniti se moramo na leto 1982 in 1983. Takrat je imela Slovenija zadnjič redukcije električnega toka. Leta 1983 je nuklearna elektrarna Krško končala fazo testiranja. Od tedaj naprej je proizvodnja električne energije v Sloveniji razdeljena po tretjinah: tretjina iz termoelektrarn, tretjina iz hidroelektrarn, tretjina iz nuklearke. Vse analize kažejo, da je bila zadeva dobro postavljena, in nobenega razloga ne vidim, da bi to spreminjali. Le pri obnovljivih virih energije bi morala Slovenija zbrati pogum in investirati tudi v njih…
