Za praznično osvetlitev se porabi vse manj elektrike

Za praznično osvetlitev se porabi vse manj elektrike Lučne girlande in drugi okraski naj bi letos porabili še desetino manj energije – V društvu Temno nebo Slovenije niso zaskrbljeni zaradi praznične razsvetljave, bolj jih moti neoptimalna osvetlitev ulicLučne girlande in drugi okraski naj bi letos porabili še desetino manj energije – V društvu Temno nebo Slovenije niso zaskrbljeni zaradi praznične razsvetljave, bolj jih moti neoptimalna osvetlitev ulicLjubljana je v decembrskih dneh res čarobna. Sprehajaš se mimo okrašenih novoletnih jelk, pod umetniško zasnovano praznično osvetlitvijo, ki se iz leta v leto razvija in jo tvori nešteto lučk, ko pa zapade sneg, mesto dobi še dodatno pravljično komponento. A pri vseh teh lučeh – letos je po uradnih podatkih napeljanih več kot štirideset kilometrov lučnih girland – se človek kljub prazničnemu razpoloženju in navdušenju vpraša, koliko elektrike se porabi za vse to, in, morda še pomembneje, kaj pomeni toliko svetlobe v nočnem ozračju za naše okolje?

Pogledi na okrašeno Ljubljano

Lučne girlande in drugi okraski naj bi letos porabili še desetino manj energije – V društvu Temno nebo

Slovenije niso zaskrbljeni zaradi praznične razsvetljave, bolj jih moti neoptimalna osvetlitev ulic

 

Lučne girlande in drugi okraski naj bi letos porabili še desetino manj energije – V društvu Temno nebo Slovenije niso zaskrbljeni zaradi praznične razsvetljave, bolj jih moti neoptimalna osvetlitev ulic

 

Ljubljana je v decembrskih dneh res čarobna. Sprehajaš se mimo okrašenih novoletnih jelk, pod umetniško zasnovano praznično osvetlitvijo, ki se iz leta v leto razvija in jo tvori nešteto lučk, ko pa zapade sneg, mesto dobi še dodatno pravljično komponento. A pri vseh teh lučeh – letos je po uradnih podatkih napeljanih več kot štirideset kilometrov lučnih girland – se človek kljub prazničnemu razpoloženju in navdušenju vpraša, koliko elektrike se porabi za vse to, in, morda še pomembneje, kaj pomeni toliko svetlobe v nočnem ozračju za naše okolje?

V primerjavi z lani je v Ljubljani manj modrih lučk, ki so bile za nekatere moteče, pojavili so se novi elementi na Gallusovem in Petkovškovem nabrežju, a v skromnejši obliki, okrašena pa sta tudi Mesarski in Žitni most, je na predstavitvi pred uradnim prižigom luči povedala Barbara Vajda, direktorica javnega zavoda Turizem Ljubljana. Mestna občina Ljubljana (MOL) je za program praznične osvetlitve tudi letos namenila 200.000 evrov, a to so le stroški okrasitve, namestitve svetlobnih teles na drevesa, stavbe in mednje, v vsoto pa ni vključena električna energija.

 

Lanska priključna moč novoletne razsvetljave je bila okoli 55 kilovatov: za ves čas okrasitve je bila poraba 26.400 kilovatnih ur, je povedala Lucija Breskvar, vodja odseka za vzdrževanje na oddelku MOL za gospodarske dejavnosti in promet. Letos ne uporabljajo več petvatnih žarnic, ampak le še mikrožarnice z majhno porabo in svetleče diode. Jakost svetlobnega toka praznične okrasitve je zelo nizka, saj ni namenjena za razsvetljavo, temveč za dekoracijo. Vsako leto se razsvetljava posodablja z varčnejšimi diodami, novi mostovi so osvetljeni s posebnimi diodnimi reflektorji. Za letošnjo razsvetljavo tako predvidevajo približno desetodstotno zmanjšanje porabe. Kot je še sporočila Breskvarjeva, si prizadevajo, da bi uporabljali kakovostne materiale in naprave, s katerimi bi še zmanjšali porabo električne energije in s tem tudi stroške za božično-novoletno razsvetljavo.

 

Praznične lučke niso problematične

»Prispevek praznične osvetlitve je zanemarljiv,« pravi Andrej Mohar iz društva Temno nebo Slovenije, ki javnost opozarja na problem svetlobnega onesnaževanja in njegov negativen vpliv na astronomska opazovanja, zdravje ljudi in okolje na splošno. Poleg tega v Sloveniji v času, ko se prižge praznična razsvetljava, marsikje ugasnejo ali pa za polovico zmanjšajo jakost cestne razsvetljave…

Več iz teme:

POVEZANI ČLANKI

SORODNE VSEBINE