»Razvoj obnovljivih virov naredil velik korak naprej.« »Ogljikov dioksid ogroža zdravje zemlje.« »Minulo leto najtoplejše v stoletni zgodovini.« »Poplave v Pakistanu rezultat antropogenih podnebnih sprememb.« »Obnovljivi viri – energetski vir prihodnosti.« »V prihodnosti bosta nafto nadomestila biodiesel in etanol iz rastlin.« »Danska najbolj ekodržava na svetu.«
Nanizani izmišljeni stavki zvenijo zelo domače. V zadnjih letih smo namreč priča pravi medijski kampanji, ki povzdiguje t. i. obnovljive vire energije (OVE) na raven idealnih, sicer še nekoliko dragih načinov potešitve človeških potreb po energiji, vse skupaj pod krinko ekologije.
Res je, da so v zadnjih desetletjih ekološka gibanja dvignila zavest o potrebi po ohranjanju okolja do zavidljive ravni, na žalost največkrat samo do načelne ravni. Ko je treba za to kaj žrtvovati, pa smo priča učinku t. i NIMBY (Not In My Backyard, ne na mojem dvorišču) oz. BANANA (Build Absolutely Nothing Absolutely Nowhere Around, ne graditi nič nikjer v bližini). Ta pojav in ekološko zavest pri ljudeh velikokrat izkoriščajo v manipulativne namene bodisi interesne skupine bodisi posamezniki za pridobitev političnih in/ali finančnih koristi. Kot pravijo Američani: »Zastonj kosilo ne obstaja.« Drugače povedano, za vzdrževanje visoke ravni ohranjanja okolja je treba nekaj tudi žrtvovati. Tu pa je pri večini ljudi »konec heca«.
Vsi komaj čakamo, da bomo na južno steno in streho hiše privili poceni sončne panele ali prilepili »sončno folijo« namesto fasade ali strešnikov in ugasnili klasične elektrarne. Vendar pa pri razvoju sistema oskrbe z energijo obstajajo naravne, fizikalno pogojene omejitve in strateško težko sprejemljiva tveganja.
V prispevku so predstavljeni nekateri vidiki oz. problemi pri zamenjavi fosilnih goriv z OVE. Napačne odločitve pri oskrbi z energijo lahko dolgoročno zmanjšajo možnosti družbe za uspeh, zato se je treba zavedati vseh vidikov, tudi tistih, ki nam na žalost niso posebno všeč. Uporabljeni podatki so javno dostopni in jih lahko danes skoraj vsak zloži skupaj. Ob tem ni potrebna nobena znanost, da se nekatere stvari, ki jih obljubljajo oz. napovedujejo nekompetentni kvazistrokovnjaki, z lahkoto ovržejo.
Ne nazadnje, v slogu Fermijevega stavka: »Where is everybody?« (Kje so vsi?), ki je nekoliko ustavil UFO-manijo v ZDA, lahko vprašamo: »Pa zakaj ne zamenjajo vseh ‘škodljivih’ virov energije s sonaravnimi, če so tako super?«
Nekaj osnovnih lastnosti energentov
Ni treba biti strokovnjak, da naštejemo nekaj osnovnih lastnosti energetskih virov, ki so pomembni za uporabnika.
Dostopnost je seveda najpomembnejša. Nedostopen energetski vir nam ne pomeni ničesar. Največji problem je na žalost ravno pri vrsti energije z največjo rastjo, to je električni energiji. Problem je in ostaja skladiščenje in uporaba geografsko neodvisna od elektroenergetskega omrežja (EEO).
Predvidljivost pomeni, da se lahko »zanesemo« na energetski vir oz. da vemo, kje in koliko ga lahko dobimo, ko ga bomo potrebovali. Najbolj izrazit je pomen tega pojma pri električni energiji. Zelo velik problem so v tem pogledu nekateri OVE.
Energijska vsebnost energenta pove, koliko energije je v določeni količini tega. Želimo čim večjo vsebnost energije, ker sta shranjevanje in transport preprostejša. Na bencinski črpalki teče v avtomobilski rezervoar približno moč 25 MW (približno ekvivalent električne moči hidroelektrarne Moste na Savi). Prikaz električnih avtomobilov na slikah s tankim kablom in enofazno vtičnico za 230 V je potemtakem nekoliko smešen. Če špekuliramo in ocenimo, da je za isti doseg avtomobila potrebnih štirikrat manj energije kakor pri klasičnem avtomobilu, bi vendarle moralo teči pri isti hitrosti polnjenja približno 6 MW moči, kar na 230 V znese približno 26.000 A. Če avtomobil polnimo namesto 2 minuti 2 uri, to znese še vedno skoraj 450 A. Hitro polnjenje, za avtomobile podobnih zmogljivosti, kot so današnji, iz domače enofazne vtičnice, pri velikosti priključne varovalke 25 A, zato ne bo prišlo v poštev….
