Ljubljana – Avstrijski kmetijski minister Nikolaus Berlakovich je med včerajšnjim obiskom v Sloveniji poudaril, da želi Avstrija del fosilnih goriv, ki so kriva za podnebne spremembe, nadomestiti z biogorivi, v prvi vrsti proizvedenimi iz lesne biomase, iz kmetijskih kultur pa v primeru, če zemljišča niso izkoriščena za kmetijsko proizvodnjo. “Prva naloga kmetijstva v državi je, da prehrani svoje državljane,” pravi Berlakovich in dodaja, “biogorivo da, vendar iz Avstrije in Evrope, ne pa iz džungle.”
Avstrija ima na področju bioenergije izdelano celovito strategijo, po kateri se ravna, Slovenija pa to strategijo – z vidika uporabe kmetijske biomase v bioplinarnah – šele pripravlja, čeprav je gradnja bioplinskih naprav v velikem razmahu. Član delovne skupine, ki se ukvarja s s tem dokumentom, je tudi energetik dr. Peter Novak. “Da bi v Sloveniji plodno zemljo porabili za to, da bi zagotovili 25-odstotni delež obnovljivih virov energije, ne pride v poštev, saj nam plodne zemlje primanjkuje in moramo najprej zagotoviti domačo oskrbo s hrano,” meni Novak. Proizvodnji bioplina ne nasprotuje, je pa treba po njegovem v ta namen uporabiti le odpadni material ali drugo žetev. “Po spravilu prve poljščine s kmetijske površine se lahko senožeti posadi na novo,” pojasnjuje Novak.
Prvotni namen je bil, da bi ob kmetijah zgradili manjše bioplinske naprave, ki bi kot surovino uporabljale živalske in rastlinske odpadke. “A v Sloveniji ne gre za majhne bioplinarne, temveč za megavatne naprave, saj so ljudje ugotovili, da je to dober posel, ki pa ga moramo plačati uporabniki električne energije. Upiramo se elektriki iz TEŠ, ki bo stala 80 evrov na megavatno uro, za elektriko iz bioplinarn pa plačujemo okoli 120 evrov. Zakaj pa?” se sprašuje Novak…
