Slovenija bi s pravočasnimi in zadostnimi investicijami v uvajanje rešitev tako imenovanih pametnih omrežij na ravni potrebnih kumulativnih investicij v elektroenergetsko omrežje do leta 2030 prihranila okrog pol milijarde evrov. Tako je bilo slišati na konferenci na to temo En.grids 2012, ki jo v Ljubljani organizira portal Energetika.net.
“Strošek električne energije s pametnimi omrežji bo nižji kot brez pametnih omrežij,” je na konferenci povedal Igor Papič iz Tehnološke platforme za napredna omrežja. Z ustreznimi investicijami v pametna omrežja bi namreč kumulativna vlaganja v celotno omrežja do leta 2030 nanesla dobrih 3,7 milijarde evrov, brez pametnih omrežij pa 4,2 milijarde evrov.
Ustrezna višina investicij v uvajanje pametnih distribucijskih omrežij v Sloveniji bi znašala okrog 320 milijonov evrov, in sicer v obdobju do leta 2020, je pojasnil Ivam Šmon iz Sistemskega operaterja distribucijskega omrežja z električno energijo (Sodo).
Od tega bi tri odstotke sredstev odpadlo na prvo, raziskovalno-razvojno fazo, 10 odstotkov na drugo fazo, v kateri bi izvedli tako imenovane demonstracijske projekte, preostali, levji delež sredstev pa na tretjo fazo, ki zajema samo uvedbo pametnih omrežij.
Pri tem bi morala država do leta 2020 zagotoviti vsaj 20 milijonov evrov razvojnih sredstev, dodatnih 20 milijonov evrov bi prispevala industrijska podjetja v javno-zasebnih partnerstvih, preostala sredstva pa bi se zagotovilo iz omrežnine.
Tako vsaj predvideva ambicioznejši, razvojni scenarij, kot je zastavljen v nastajajočem nacionalnem programu za pametna omrežja. Po razvojnem scenariju bodo sicer v obdobju do leta 2020 potrebno kumulativno sicer nekoliko višja vlaganja v omrežje, a bodo nato kasneje mogoči prihranki, ki jih po počasnejšem, osnovnem scenariju sicer ne bi bilo….
