Ljubljana – Dajatve, ki jih gospodinjstva plačujejo za električno energijo, presegajo stroške energije, že prihodnje leto pa jih bo država verjetno še zvišala.
Na ministrstvu za gospodarstvo nam včeraj ni uspelo dobiti pojasnil v zvezi z uvajanjem novih dajatev na električno energijo, niti ocene o uspehih letos uvedenega prispevka za spodbujanje vlaganj v obnovljive vire energije. Na sliki je minister za gospodarstvo Matej Lahovnik.
Povprečni odjemalec je po zadnji analizi ministrstva za gospodarstvo marca odštel za energijo 17,31 evra, za omrežnino in dva letos uvedena prispevka dobrih 19 evrov, poleg tega pa še po približno 35 centov za trošarino in nadomestilo. Povišal naj bi se prispevek za subvencioniranje vlaganj v obnovljive vire energije, poleg tega pa se obeta še uvedba novih prispevkov. Ob tem ni mogoče spregledati, da shema za subvencioniranje obnovljivih virov energije niti še ni dobro zaživela in da zato doslej zbrani denar še ni bil razdeljen. Država bo zelo verjetno že v prihodnjem letu gospodinjstvom in podjetjem podražila račune za električno energijo.
Na Borzenu, nacionalni borzi z električno energijo, namreč te dni skupaj z agencijo za energijo pripravljajo oceno sredstev, ki jih bodo potrebovali za načrtovano subvencioniranje vlaganj v obnovljive vire energije. Pri tem nam je več virov potrdilo, da bo končna številka krepko presegla načrtovanih 40 milijonov evrov, ki naj bi jih na Borzenu v ta namen letos zbrali iz prispevkov za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov.
Ta prispevek odjemalci plačujejo od začetka letošnjega leta, več bralcev pa nam je v minulih dneh poslalo tudi položnice, iz katerih je razvidno, da so jim dobavitelji električne energije omenjeni prispevek poračunali za več mesecev nazaj. Nekateri od njih so tako plačali vsoto, ki je za dvakrat presegala običajen znesek na računih.
"V prvih osmih mesecih leta smo iz naslova prispevka za obnovljive vire prejeli 24,3 milijona evrov," so nam pojasnili na Borzenu. Ob tem so poudarili, da bo sredstev za subvencioniranje obnovljivih virov dovolj za letos, ne pa nujno tudi za prihodnje leto. Po dostopnih podatkih naj bi proračun za subvencije najbolj najedalo veliko povpraševanje po pridobivanju električne energije iz sončnih celic.
Prispevki za shemo, ki zamuja skoraj leto dni
Če je Slovenija iz tega vira še do lani skupaj pridobila le dva megavata moči električne energije, bo ta številka že v naslednjih dveh letih po načrtih okrog petkrat višja. Da bo veliko večji tudi finančni zalogaj države, natančneje Borzenovega centra za podpore, dokazuje podatek, da mora omenjeni center za odkup vsake megavatne ure elektrike iz sončnih celic odšteti 400 evrov. To je osemkrat več od tržne cene električne energije v pasu na borzi v Leipzigu. Prav tako mora Borzenov center subvencioniranim fizičnim osebam, ki proizvajajo elektriko tudi iz drugih obnovljivih virov, poravnati razliko med ceno, po kateri so to elektriko morebiti prodali na trgu, in subvencionirano ceno.
Čeprav gospodinjstva in podjetja prispevek za obnovljive vire plačujejo že skoraj leto dni, je center za podpore, ki bo denar razdeljeval med subvencionirance, začel s polno paro delovati šele pred dvema tednoma. Vlada je namreč pravila o njegovem delovanju sprejela šele konec oktobra, še pred tem pa je morala shemo potrditi evropska komisija. Tudi zato odločbe o upravičenosti do sredstev, ki jo agencija za energijo izdaja subvencionirancem, do včeraj ni dobil še nihče. Na agenciji za energijo, ki jo vodi Irena Praček, ocenjujejo, da bodo prve odločbe začeli izdajati v prihodnjih tednih.
Ob tem velja opozoriti, da je prispevek za obnovljive vire le ena izmed štirih obveznih dajatev, ki jih uvaja nov energetski zakon. Tako odjemalci že od januarja plačujejo tudi prispevek za zagotavljanje zanesljive oskrbe z uporabo domačih virov primarne energije, ki je namenjen subvencioniranju uporabe domačega premoga iz rudnika Trbovlje – Hrastnik (RTH) v termoelektrarni Trbovlje. Tega je vlada pred slabim mesecem potihoma dvignila – gospodinjstva tako po novem zasavske rudarje financirajo z več kot 0,05 evra na kilovat obračunske moči, kar je četrtino več od višine prispevka z začetka leta.
Skrivnost četrtega dodatka
Zgolj iz tega dodatka, ki je skupaj s prispevkom za obnovljive vire zaradi nasprotovanja evropske komisije nadomestil nekdanji dodatek za prednostno dispečiranje, so odjemalci letos zbrali okrog 5,4 milijona evrov, kar je le dva milijona evrov manj od lanske izgube RTH. Že pred dnevi pa je vodja direktorata za energijo pri ministrstvu za gospodarstvo Janez Kopač napovedal tudi "aktiviranje" tretjega zakonskega dodatka – prispevka za učinkovito rabo energije, ki bo dodan ceni kurilnega olja in drugih "starih" energentov, zbiral pa se bo na računih večjih dobaviteljev in državnega Eko sklada.
Največ domišljije pa buri četrti dodatek, ki ga od januarja letos dovoljuje energetska zakonodaja. Gre za prispevek za zagotavljanje zadostnih proizvodnih zmogljivosti v državi. Čeprav nihče od odgovornih v zadnjem letu dni tega dodatka ni omenjal, gre iz imena sklepati, da ga bo država v prihodnjih letih "aktivirala", če ji bo zmanjkovalo denarja za gradnjo novih energetskih objektov. Četudi bi se ta znesek zbiral na Borzenu, se torej lahko zgodi, da bodo odjemalci prek položnic za elektriko hkrati financirali tako obnovljive vire električne energije kot proizvajalce (na primer šesti blok TE Šoštanj), ki njihov delež v energetski porabi zmanjšujejo.
Tajnikar: Kdor povzroča škodo, naj plača
Na vprašanje, ali je do odjemalcev pravično, da prek plačevanja položnic za električno energijo subvencionirajo električno energijo fizičnim osebam, ki jo proizvajajo iz obnovljivih virov, smo včeraj neuspešno iskali dogovore pri Zvezi potrošnikov Slovenije. Ekonomist Maks Tajnikar pa meni, da naj bi v energetiki veljalo načelo, da tisti, ki povzroča škodo, tudi plačuje. Linearni prispevki zato niso pametna rešitev, meni Tajnikar. "Pri cenah električne energije je dolgoročni trend naraščanja. Zdajšnji padec je posledica krize, zato se na te cene ni pametno zanašati. Če bo država še zvišala dajatve, pa bo ustvarila zelo drag energent," opozarja Tajnikar, ki ga skrbi dejstvo, da država nima celovite energetske strategije, zato enkrat podpira eno obliko energije, drugič drugo. Pri obnovljivih virih energije, pravi Tajnikar, pa je težava še ta, da smo zavrnili vetrno energijo, ki jo izkoriščajo malodane vse države. Na vprašanje, ali je mogoče obnovljive vire, zaradi pomanjkanja katerih bi lahko evropska komisija že leta 2020 Sloveniji zaračunala milijonske kazni, subvencionirati kako drugače, Tajnikar odgovarja, da "bi denar za povečanje deleža obnovljivih virov energije v porabi nujno morali iskati pri onesnaževalcih". "Da se to ne zgodi in država linearno obdavčuje vse porabnike, tako podjetja kot gospodinjstva, pa pripisujem močnim lobijem, ki stojijo za onesnaževalci," poudarja Tajnikar.
