Na današnji javni predstavitvi mnenj o osnutku nacionalnega energetskega programa, ki jo je v DZ pripravil parlamentarni odbor za gospodarstvo, so udeleženci največ pozornosti namenili pomanjkljivostim osnutka. Govorili so tudi o okoljsko sprejemljivem oskrbovanju z energijo ter gospodarskih učinkih nacionalnega energetskega programa.
Gospodarska ministrica v odstopu Darja Radić je uvodoma pojasnila, da je ministrstvo za gospodarstvo v osnutku nacionalnega energetskega programa pripravilo pet scenarijev razvoja slovenske energetike. Vsi predvidevajo podaljšanje življenjske dobe Nuklearne elektrarne Krško (Nek) za 20 let, medtem ko je izgradnja drugega bloka predvidena v dveh. Trije scenariji predvidevajo izgradnjo šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj.
Direktor direktorata za energijo Janez Kopač je dejal, da so prednostna področja programa učinkovita raba energije, izkoriščanje obnovljivih virov energije ter razvoj pametnih omrežij. Nacionalni energetski program mora po njegovih besedah prinesti predvsem realizacijo učinkovite rabe energije, sicer Slovenija ne bo mogla dosegati zastavljenih ciljev. Po njegovih besedah bi, odvisno od izbire scenarija, za vse investicije potrebovali med 25 in 29 milijardami evrov, od tega bi bilo približno devet odstotkov predstavljala javna sredstva.
Da je Zasavje “edina regija v Sloveniji, ki na energetskem področju izgublja vse”, pa je dejal predsednik odbora za razvoj energetike v Zasavju Karel Vukovič. Pri tem je izpostavil načrtovano zakasnitev izgradnje hidroelektrarn na Savi ter zapiranje premogovnika Hrastnik. Po njegovem mnenju gre za “odpis Zasavske energetike”.
Nacionalni energetski program ni političen program, prav tako pa tudi ne interesni program, je ocenil poslanec SNS Bogdan Barovič. Slovenija mora ostati relativno samozadostna z oskrbo električne energije, je dejal in dodal, da program ne predvideva ohranjanja Termoelektrarne Trbovlje, kar bo po njegovih besedah povzročilo veliko socialno krizo ter gospodarsko škodo…
