Norveško naftno podjetje Statoil Hydro poleg pridobivanja nafte in plina vlaga denar tudi v obnovljive vire. Za projekt plavajoče vetrnice z imenom Hywind, zasidrane na odprtem morju, so od ideje do izvedbe potrebovali 9 let. S takimi načrti firma potrjuje svojo usmeritev v reševanje klimatskih izzivov z razvojem okolju prijaznih tehnologij, kljub temu da Norveška pridobi 99% svoje elektrike iz vodnih elektrarn. O začetku projekta smo pisali že pred leti, vendar nismo čisto verjeli, da bo stvar uresničena. Na srečo smo se motili.
Prva na svetu
Vetrna turbina je pritrjena na plovcu, ki je izdelan enako kot nosilni stebri vrtalnih ploščadi v globokem morju. Spodnji del plavajoče in z balastom obtežene noge sega 100 m globoko, zato nanj ne vplivajo valovi na površini, zaradi tokov in vetrov pa je vetrnica zasidrana s tremi sidri. Vetrna polja se za sedaj nahajajo samo v plitvih predelih, temelji teh vetrnic pa stojijo na betonskih temeljih na dnu. Z novo vetrnico so izvajalci šli še korak dalje, razlog pa so močnejši in stalnejši vetrovi na odprtem morju ter izkušnje, ki so jih pridobili z vrtalnimi ploščadmi. V izdelavo so pritegnili še najboljše izvajalce posameznih delov, vetrno turbino je izdelal Siemens, plavajočo nogo in izvedbo sidranja Technip, 12 kilometrski podvodni kabel do obale pa je položil Nexans. Vetrnica bo dve leti delovala kot testni objekt, plava pa v 220 m globoki vodi, 10 km od norveške obale.
Napravo bodo testirali naslednji dve leti da bi ugotovili, če so takšne izvedbe z današnjo tehnologijo možne in če lahko povrnejo v ta prototip vloženih 58,3 milijonov evrov. Če se projekt izkaže kot uspešen, bodo naslednje vetrnice iz te serije veliko cenejše. Vetrnico so postavili lani junija, avgusta pa so jo povezali z javnim omrežjem.
Skupna masa 5.300 ton
Najprej so več kot 100 m dolg plovni cilinder v ležečem položaju odvlekli v dovolj globoko vodo blizu obale, ter ga s polnjenjem balastnih rezervoarjev postavili pokonci in napolnili z betonom. Težišče se nahaja globoko pod površino, zato bo vetrnica stala popolnoma mirno in vertikalno. Sledila je montaža stebra in turbine vetrnice, kar so opravili s plavajočim dvigalom. Nato so vse skupaj s tremi vlačilci odvlekli na predvideno mesto in pritrdili na tri potopljena betonska sidra. V nasprotju z ladijskim sidrom, pri katerem sidrna vrv ali veriga delno leži na tleh in deluje kot blažilnik med gibanjem ladje po valovih, so vrvi med vetrnico in sidri napete. Zaradi tega stoji konstrukcija popolnoma togo in navpično ter se ne nagiba, saj bi s tem lahko preobremenili steber, eliso in reduktor vetrnice ter jim skrajšali življenjsko dobo. Naprava je opremljena še z desetinami senzorjev s katerimi merijo vse, od gibanja in napetostih v podmorskih sidrnih vrveh, do sil v stebru in vseh delih elise ter v generatorskem delu v gondoli vetrnice. Rezultate meritev bodo s potrebnimi prilagoditvami uporabili ob gradnji naslednje take naprave.
 Sestavljeno napravo s tremi napetimi sidrnimi vrvmi pritrdijo na dno(foto Statoil) |  Plovec vetrnice so blizu obale postavili v navpičen položaj in dodali balast(foto Statoil) |
Moč in druge lastnosti
Zaradi tega, ker je izdelek prototip, jim pri norveških oblasteh ni bilo potrebno predložiti ocene vplivov na ptice in morske organizme, čeprav z nameščenimi kamerami opazujejo tudi te pojave. Nazivna moč turbine je 2,3 MW, steber je visok 65 m, premer vetrnice pa znaša 82,4 m. Celoten nadmorski del tehta 138 ton, premer plovca na morski gladini je 6 m, pod njo pa 8,3 m. Vetrnice Hywind so predvidene za postavitev v 120 do 700 m globoko morje. Jekleni cilinder, na katerem plava celotna naprava je dolg 117 m, elisa pa je opremljena s sistemom za spreminjanje kota krila vetrnice, s čimer se lažje prilagaja in deluje tudi v vetrovnih pogojih, v katerih druge vetrne naprave zaradi varnosti zaustavijo.
erevija varčujem z energijo energetika električna energija vetrne elektrarne vetrnice
