Imate polena ustrezno pripravljena za zimo?

Avtor: Andrej Gruden

Imate polena ustrezno pripravljena za zimo


Imate polena ustrezno pripravljena? Poskrbite za optimalen izkoristek polenske peči tudi s primernim kurivom! Da bo kaminska peč na polena delovala optimalno, se moramo tudi pri izboru kuriva držati priporočenih smernic.

Kaj vse moramo upoštevati pri ogrevanju s poleni?
– VRSTO LESA,
– KAKOVOST IN VELIKOST POLEN,
– POGOJE PRIPRAVE IN SHRANJEVANJA.

 

polena za kamin

 

Vrste lesa

Najprimernejše gorivo za polenske peči je trd les: gaber, bukev, hrast, tudi bor in smreka.

Les različnih drevesnih vrst ima različne kurilne vrednosti. Listavci so še posebej primerni. Gorijo z rahlim plamenom in tvorijo dolgotrajno žerjavico. Les iglavcev je bogat s smolo, zgori kot ves mehek les hitreje, se nagiba k iskrenju.

 

Vrsta lesa

Kurilna vrednost

kWh/ m3

Kurilna vrednost

kWh/kg

javor

1900

4,1

breza

1900

4,3

bukev

2100

4,0

hrast

2100

4,2

jelša

1500

4,1

jesen

2100

4,2

smreka

1700

4,4

macesen

1700

4,4

topol

1200

4,1

robinija

2100

4,1

jelka

1400

4,5

brest

1900

4,1

vrba

1400

4,1

 

Kakovost in velikost polen

Idealen čas za pripravo polen je zima, ko rastlinski sokovi mirujejo: sekanje od decembra do februarja ter cepljenje pred shranjevanjem, da bo tudi sušenje potekalo hitreje.
Polena se morajo pred uporabo zaščitena pred dežjem in vlago sušiti na zraku vsaj 2 leti.

 
Priporočena vrednost relativne vlažnosti lesa je med 14 % in 18 %. Dolžina polen za kaminske peči  je odvisna od modela kaminske peči – velikosti kurišča. Za doseganje nazivne moči kaminske peči običajno zadostujeta hkrati dve poleni naloženi v kurišče.

 

kaminska pec rika na polena

Starodaven način ogrevanja v sodobni izvedbi. Foto: kamini Rika

 

Pogoji priprave in shranjevanja

Primerna je zračna drvarnica s pokrito streho in talno zaščito pred vlago. Najboljši način shranjevanja je križno zlaganje. Talna vlaga je ravno tako škodljiva kot zračna. Tla drvarnice podložite s ponjavo ali paleto proti talni vlagi, da se prepreči trohnenje lesa.

Klet ni primeren prostor za sušenje, saj se v zaprtem prostoru les ne suši, ampak zastara. V kleti lahko shranimo le popolnoma osušen les, prostor mora biti zračen. Les potrebuje prepih, zato polen nikoli ne shranjujemo v plastičnih vrečah ali pokritega s ponjavami.

Sušen les po dveh do treh letih vsebuje približno 15 do 20 % vlažnosti. Tako pripravljena polena izgorevajo ekonomično in okolju prijazno: količina odpadnih snovi je majhna, škodljivih emisij pa manj. Čisto izgorevanje lesa je tudi enakovredno podobnemu kemičnemu procesu, kot je naravno trohnenje, to pomeni, da sproščeni CO2 (ogljikov dioksid) prvotnega CO2 – ravnovesja ozračja dodatno ne poveča ali obremeni.

 

sušenje shranjevanje drv

 

Pogoste napake pri kurjenju s poleni
Uporaba relativno vlažnega lesa. Če uporabljamo les, ki vsebuje več kot 20% vlažnosti, ta ne doseže tiste temperature izgorevanja, ki bi jo lahko primerno osušen. Prihaja do nepopolnega izgorevanja dimnih plinov, zato lahko pride v kurišču do pojava večje količine temnega, zadušljivega dima.

 

Preveč polen v kurišču. Preveč drv povzroči pregretje. Zaradi tega se material iz katerega je izdelana kaminska peč preveč obremeni in gorenje v peči ima neugodne vrednosti dimnih plinov.

 

Ostale napake:
– če je v kurišču preveč goriva – polen, oz. preveč vlažen les, ogenj ne more vzplamteti, nastane veliko dima, drva ne zagorijo, steklo na vratih se zasaji, dim se zadržuje v kurišču,

– če kurimo s predebelimi poleni, nam ogenj lahko ugasne, polena naj bi imela premer – debelino – od 7do 10 cm, pri kurjenju takih polen dosežemo tudi najboljši izkoristek peči.

 

V kaminski peči se sme kuriti samo les in lesne brikete. V nobenem primeru se ne sme kuriti umetnih snovi, obdelanih lesenih materialov (na primer ivernih plošč), premoga ali tekstila. Kaminska peči niso sežigalnice odpadkov.

 

Več iz teme:

POVEZANI ČLANKI

SORODNE VSEBINE