Toplotna črpalka ali zemeljski plin – primerjava stroškov ogrevanja

Avtor: Jožica Ekart

Hitra primerjava stroškov investicije in ogrevanja v celotni življenjski dobi

V članku preverjamo, ali se ogrevanje na zemeljski plin še izplača, koliko znašajo stroški za plin in plinsko peč, kako hitro je mogoče preiti na ogrevanje na zemeljski plin ter koliko plina za ogrevanje hiše letno porabi povprečna slovenska hiša.

Dodali smo tudi primerjavo med sistemoma: toplotna črpalka ali zemeljski plin, pregled življenjske dobe obeh sistemov, mnenja monterjev, nasvet za primer odpovedi ogrevalnega sistema in možnost izračuna prihrankov za vaš konkreten primer.

Toplotna črpalka ali zemeljski plin je danes ena najpogostejših dilem lastnikov hiš pri izbiri novega ogrevalnega sistema.

 

Katero ogrevanje je dolgoročno cenejše?

Pri izbiri ogrevanja želijo investitorji primerjati predvsem začetno investicijo in stroške ogrevanja v celotni življenjski dobi sistema. Pri primerjavah se pogosto omenja predvsem letni strošek energije, vendar odločitev v praksi ni tako preprosta. Pomembno vlogo imajo višina začetne investicije, stanje objekta in finančne možnosti investitorja.

 

Primerjava ogrevanja: toplotna črpalka ali zemeljski plin, prikaz stroškov investicije in ogrevanja za enodružinsko hišo

Lastniki hiš se pogosto sprašujejo: toplotna črpalka ali zemeljski plin – katera rešitev prinese nižje stroške ogrevanja in nižjo začetno investicijo?

 


Nemalo lastnikov starejših hiš namreč nima možnosti financiranja visokih naložb ali pa se takšna investicija glede na starost objekta in investitorja ne povrne več v razumnem času.


Zato je pri vprašanju primerjave smiselno pogledati celotno ekonomiko ogrevanja – investicijo, letne stroške in življenjsko dobo ogrevalnega sistema. Toplotna črpalka ima praviloma nekoliko nižje letne stroške energije, vendar zahteva bistveno višjo začetno investicijo.

 

Ali se ogrevanje na zemeljski plin še izplača?

Za številne obstoječe hiše je ogrevanje na zemeljski plin še vedno ekonomsko zelo ugodna rešitev.

Prednosti so relativno nizka začetna investicija, enostavna zamenjava starega ogrevalnega sistema in avtomatizirano delovanje brez dodatnega dela z energentom. Pri odločanju je treba gledati celotno ekonomiko sistema – investicijo, letne stroške in življenjsko dobo sistema, ne samo cene energenta.

Še posebej pomembno je upoštevati višino investicije glede na ekonomsko stanje in starost investitorja, saj za številna gospodinjstva prav finančne možnosti in življenjska situacija odločajo, kateri ogrevalni sistem je v praksi najbolj smiselna izbira.

 

Kako hitro je mogoče preiti na ogrevanje s plinom?

Če je plinsko omrežje že zgrajeno v ulici ali naselju, je prehod na ogrevanje na zemeljski plin razmeroma enostaven. Ko so urejeni administrativni postopki in priključitev na omrežje, lahko izvajalec staro kurilno napravo zamenja z novo plinsko pečjo pogosto v enem ali dveh dneh. Celoten postopek od odločitve do delujočega ogrevanja običajno traja nekaj tednov.

 

Koliko plina za ogrevanje letno porabi povprečna slovenska hiša?

Na primer za starejšo enodružinsko hišo velikosti približno 150 m², ki ni pretirano izolirana, je realno računati približno 16.000 kWh potrebne toplote na leto, kar je tipična poraba za številne starejše hiše z radiatorji in povprečno izolacijo.

Pri takšni porabi bi ogrevanje s plinskim kondenzacijskim kotlom stalo približno 1.550 € na leto.

baner plinski kotli

Primerjava: toplotna črpalka ali zemeljski plin

Pri vprašanju toplotna črpalka ali zemeljski plin je za številne investitorje najpomembnejša začetna investicija. Ker je razlika v ceni ogrevalnih sistemov lahko precejšnja, se mnogi odločajo predvsem glede na svoje finančne možnosti ali dostop do kredita.

Spodnja primerjava prikazuje tipične stroške za enodružinsko hišo velikosti približno 150 m² pri primerjavi ogrevanja: toplotna črpalka ali zemeljski plin.

Investicija za toplotno črpalko zrak–voda je v tabeli prikazana kot realni strošek po subvenciji, ki je lahko pri zamenjavi starega ogrevalnega sistema na fosilna goriva približno do 40 % investicije, vendar največ približno 2.500 €.

Plinska kondenzacijska peč praviloma ni predmet subvencioniranja, zato je začetna investicija pri zamenjavi plinske peči običajno nižja.

 

Lastnost Zemeljski plin – kondenzacijska plinska peč Toplotna črpalka zrak–voda
Investicija (realni strošek za investitorja) približno 3.000 – 5.000 € približno 6.500 – 8.500 €
Letni strošek ogrevanja približno 1.600 – 1.900 € približno 1.200 – 1.600 €
Skupni strošek v celotni dobi delovanja sistema približno 36.000 – 40.000 € približno 37.000 – 41.000 €
Zahtevnost vgradnje  razmeroma enostavna menjava sistema  pogosto zahtevnejša prilagoditev sistema
Primernost za obstoječe hiše zelo dobra odvisna od izolacije in ogrevalnega sistema
Avtomatizacija popolna popolna

 

Koliko znašajo stroški plina in plinske peči?

Cena zemeljskega plina se na trgu spreminja glede na razmere na evropskih energetskih borzah, geopolitične dogodke ter sezonsko povpraševanje.

Za povprečno slovensko hišo velikosti približno 120–150 m² znaša letna potreba po toploti za ogrevanje približno 12.000 do 20.000 kWh.

Pri primerjavah ogrevalnih sistemov je treba upoštevati, da ta količina predstavlja potrebno toploto objekta, medtem ko se dejanska poraba energenta razlikuje glede na izkoristek ogrevalne naprave.

Tip hiše Letni strošek ogrevanja z zemeljskim plinom, marec 2026
Dobro izolirana hiša 600 – 900 €
Povprečno izolirana hiša 900 – 1.400 €
Slabše izolirana hiša 1.400 – 1.900 €

 

Življenjska doba, servisi

Pri primerjavi ogrevalnih sistemov je treba upoštevati tudi življenjsko dobo naprav ter stroške vzdrževanja.

V praksi lahko novi kondenzacijski plinski kotel ali toplotna črpalka zrak–voda ob rednem vzdrževanju zdržita približno enako dolgo.

Redni servisi so potrebni pri obeh sistemih, vendar se lahko stroški servisiranja in vzdrževanja razlikujejo glede na proizvajalca, kompleksnost sistema in pogostost uporabe.

Pri toplotnih črpalkah zrak–voda učinkovitost in obremenitev sistema naraščata pri nizkih zunanjih temperaturah.

V obdobjih hudega mraza zato lahko toplotne črpalke delujejo z večjo obremenitvijo ali vključujejo dodatni električni grelec, kar lahko vpliva na porabo energije in obratovalne stroške. Po drugi strani so plinski kondenzacijski kotli praviloma manj občutljivi na zunanje temperature, saj njihovo delovanje ni neposredno odvisno od temperature zunanjega zraka.

 

Radiatorski ventil, plinska peč in toplotna črpalka – primerjava ogrevalnih sistemov

 

Mnenja monterjev – realni stroški

Monterji ogrevalnih sistemov na terenu pogosto opozarjajo, da so servisni posegi pri plinskih kondenzacijskih kotlih praviloma enostavnejši in nekoliko cenejši kot pri toplotnih črpalkah zrak–voda, kjer je sistem tehnološko kompleksnejši.

Poleg tega je delovanje toplotnih črpalk v obdobjih zelo nizkih zunanjih temperatur bolj obremenjeno, medtem ko plinski kotli na zunanje temperature niso neposredno občutljivi. Če primerjamo celotne stroške ogrevanja v daljšem obdobju, razlika med sistemi pogosto ni tako velika, kot se zdi na prvi pogled.

Pri vprašanju toplotna črpalka ali zemeljski plin je treba poleg investicije in letnih stroškov upoštevati tudi tehnične omejitve obstoječih objektov.

Prehod z ogrevanja na zemeljski plin na toplotno črpalko pogosto ni tako enostaven.

Če investitor želi ob odpovedi plinske peči preiti na toplotno črpalko, je v številnih starejših hišah potrebna temeljita predelava kotlovnice in včasih tudi celotnega ogrevalnega sistema. V takih primerih je treba pogosto prilagoditi ogrevalni sistem (radiatorji ali talno ogrevanje), hidravlično vezavo sistema, električni priključek in moč priključka, prostor v kotlovnici za dodatno opremo.

Poleg tega tudi cena električne energije danes ni več tako stabilna in predvidljiva, kot je bila pred leti.

 

baner toplotne crpalke

 

Kako reševati zagato v primeru odpovedi sistema ogrevanja?

Energetski trgi so v zadnjih letih zelo občutljivi na geopolitične dogodke. Napetosti na Bližnjem vzhodu lahko vplivajo na svetovno ceno nafte, ta pa pogosto posredno vpliva tudi na cene drugih energentov, saj so energetski trgi med seboj povezani.

Vendar kratkoročna rast cen zaradi političnih ali vojaških dogodkov običajno ne pomeni trajnega dolgoročnega trenda, saj se energetski trgi po začetnih šokih praviloma postopno stabilizirajo.

Če mora investitor ogrevalni sistem zamenjati takoj, je zato smiselno izbrati rešitev, ki je tehnično primerna za objekt, finančno izvedljiva in dolgoročno zanesljiva. Odločitev je smiselno sprejeti na podlagi celotne ekonomike ogrevanja, ne le trenutnih novic o cenah energentov.

 

Izračun prihrankov za vaš primer

Če razmišljate o zamenjavi sistema ogrevanja in želite izvedeti več o cenah plina, dobaviteljih, distribuciji in prihodnosti tega energenta, obiščite spletno stran GIZ Plin, kjer so na voljo dodatne informacije o uporabi zemeljskega plina ali vaš prihranek preverite s Kalkulatorjem Oceni prihranek energije (dostopate do brezplačnega izračuna prihrankov za vaš primer gospodinjstva).


Vas zanima pomoč pri izbiri toplotne črpalke ali plinske peči? Izpolnite spodnji kontaktni obrazec in v najkrajšem možnem času vam bomo odgovorili na vprašanja.

Želite več informacij?

"*" indicates required fields

 

Več iz teme:

POVEZANI ČLANKI

SORODNE VSEBINE

Secret Link